Upor in ogorčenje tudi v predmestju Ljubljane, v Podutiku. Že lani so zbrali 600 podpisov, zaprtje pošte so prestavili za leto in pol. S 1.10. so jo zaprli, čeprav tukaj živi pretežno starejša populacija, za katere je pošta ključnega pomena.
Na pošti odgovarjajo, da se je v zadnjih 10-ih letih obseg prometa prepolovil, univerzalna poštna storitev je padla že za 58 %. Položnic plačujemo le še tretjino tega kar smo pred 10 leti.
Do leta 2024 bodo zaprli skupno 140 poštnih poslovalnic. Na koncu jih bo ostalo 409. Polovica jih bo pogodbenih, ko bo nekdo drug za pošto opravljal poštne storitve. Vso zapiranje pošt poteka v soglasju z Agencijo za telekomunikacije, ki soglasje mora izdati, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Osnovi zakonski pogoj je, da mora pri zapiranju ali preoblikovanju vsake posamezne pošte, 95 % prebivalstva še vedno imeti dostop do pošte v razdalji 4,5 km zračne linije. Pošta je zdaj pri številki 95,8 %.
In po zakonu mora pošta zagotavljati le t.i. univerzalno poštno storitev, ki vključuje poštne pošiljke, priporočene in vrednostne pošiljke ter pakete do 10 kg. Plačila položnic in dvig gotovine po zakonu ni dolžna izvajati.
Digitalizacija družbe se dogaja povsod po Evropi. Zato mnogim poštam finančno pomaga država, kar upajo tudi na slovenski Pošti. Za zdaj naj bi Pošta fiksne stroške poslovalnic ponekod pokrivala s prodajo drugih izdelkov na pošti. V prihodnje tega ne bodo več počeli. Ker je visoka rast spletne trgovine, bodo prilagodili poštno omrežje na pakete. Kot zatrjujejo na Pošti Slovenije, je pri slovenskih uporabnikih vse samo še stvar navade. Namreč, ugotavljajo, da 57 % ljudi obišče pošto manj kot 1x ali 1x na mesec, 27 % pa jih pravi, da 2-3x na teden.
Kljub temu so ljudje po Sloveniji prepričani, da bodo svojo borbo nadaljevali, saj je to za številno starejšo populacijo še vedno izrednega pomena.
KOMENTARJI (170)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.