Poglavje o regionalni politiki je tako postalo 28. začasno zaprto poglavje pravnega reda EU od skupaj 30 obravnavanih. Kot je za 24 ur povedal minister za evropske zadeve Janez Potočnik, je Slovenija v pogajanjih dosegla poseben dogovor, da bo do konca leta 2006 obravnavana kot ena regija, ki bo upravičena do vseh sredstev strukturnih in kohezijskih pomoči, ki so namenjena manj razvitim regijam.
Po letu 2006 bo Slovenija začela nova pogajanja o delitvi na tri regije. Dogovor o enotni regiji je zaenkrat ugoden, vendar le pod pogojem, da bo EU Sloveniji z letom 2007 dovolila delitev na tri enote. Merilo za pomoč regijam je namreč zdaj 75 odstotkov bruto domačega proizvoda starih članic, Slovenija pa je že danes, z izjemo Cipra, z okoli 72 odstotki med vsemi kandidatkami najbližja temu pragu.
Včlanitev drugih precej revnejših kandidatk bo slovenski dohodek statistično povišala za približno 10 odstotkov. V tem primeru Slovenija kot enotna regija ostane brez pomembnega dela sredstev. Rešitev je tako višji bruseljski cenzus ali razdelitev na tri enote. Pogoj za slednje pa je poleg občutljive notranjepolitične razprave o pokrajinah tudi to, da bo Bruselj resnično držal obljubo o novih pogajanjih.
Slovenija na drugem mestu
Predstavniki EU se tokrat sestajajo z desetimi kandidatkami. Z novim krogom se bo znova spremenilo stanje pri razvrstitvi kandidatk po številu zaprtih poglavij, ki je pred novim krogom pogajanj naslednje: Ciper in Litva si med 12 državami, ki se pogajajo o članstvu, delita prvo mesto z 28 zaprtimi od skupaj 30 obravnavanih poglavij, sledijo Slovenija, Latvija in Estonija s 27 zaprtimi poglavji, tretja pa je Slovaška s 26 poglavji. Prvi šesterici držav sledijo Poljska in Češka s 25 zaprtimi poglavji, Madžarska s 24, Malta s 23, Bolgarija z 20 in Romunija z 12 zaprtimi poglavji.