Daleč največjo rast – skoraj petkratno – so zaznali pri kosovnih odpadkih, kar je bila po navedbah urada v največji meri posledica obsežnih poplav na začetku avgusta. Ti odpadki so predstavljali skoraj 17 odstotkov vseh ločeno zbranih komunalnih odpadkov, medtem ko je njihov delež v enakem obdobju lani znašal štiri odstotke. Večji delež so med ločeno zbranimi komunalnimi odpadki obsegali le še biorazgradljivi odpadki (skoraj četrtino) ter papir in karton (skoraj petino). Skupno je bilo ločeno zbranih 78 odstotkov komunalnih odpadkov.
Povečanje skupne količine odpadkov je bila sicer v največji meri posledica povečanja količin zbranih gradbenih odpadkov. Teh je bilo za 900.000 ton več in so predstavljali 84 odstotkov vseh zbranih odpadkov.
Za recikliranje je bilo predvidenih okoli 660.000 ton odpadkov, kar je na ravni lanskega tretjega četrtletja, od tega 15 odstotkov v kompostarnah in bioplinarnah. Odpadkov, predvidenih za sežig za energetske namene, je bilo okrog 21.000 ton oz. za več kot tretjino manj.
Količina odpadkov, predvidenih za predelavo po postopku zasipanja, pa se je zaradi rasti količin zbranih gradbenih odpadkov povečala za več kot dvakrat. Za postopek odlaganja je bilo predvidenih 46.000 ton odpadkov, od tega 44 % komunalnih.
Komunalnih odpadkov je bilo sicer skupno 268.000 ton oz. dva odstotka več, pri čemer je bilo mešanih komunalnih odpadkov za desetino manj.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.