Na sojenju nekdanjemu državnemu sekretarju Borisu Šuštarju bi morali danes zaslišati prvo pričo, podjetnika Darka Selana. Selan naj bi namreč novembra 2000 Šuštarju v neki ljubljanski pivnici izročil 70 tisoč nemških mark podkupnine v zameno za nepovratna sredstva. To pa Šuštar tudi v ponovnem sojenju vztrajno zanika. Šuštarja danes ni bilo na sodišče, po besedah njegovega odvetnika Petra Čeferina naj bi obtoženi doma obležal z visoko vročino.
Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Boris Šuštar naj bi danes komentiral še zadnje zvočne zapise pogovorov, ki jih je novembra 2000 tajno posnela policija, preden so mu odvzeli prostost. Zvočne zapise je kot dokazno gradivo predložilo tožilstvo. Na zadnji obravnavi minulo sredo je okrajna sodnica Dejana Fekonja napovedala, da naj bi kot pričo zaslišali direktorja podjetja Selda Pack Darko Selan, ki naj bi Šuštarju tedaj dal podkupnino.
Doslej so med drugim poslušali posnetke pogovorov Šuštarja s soobdolženimi Boštjanom Šobo, Stanislavom Droljcem in ženo Rozano Šuštar, ki naj bi Šuštarju pomagali pri izterjavi podkupnine, poleg njih pa tudi s Selanom in direktorjem podjetja Stilles Aleksandrom Hatlakom. Šuštar je v komentarju k posnetkom med drugim poudarjal, da gre za urejanje plačila njegovih terjatev.
Iz nekaterih posnetkov je, po mnenju Šuštarja, razvidno, da gre za dolg Droljca oz. njegovega podjetja Start do Šuštarja. Posnetki se sicer, kot je dejal, nanašajo tudi na asignacijsko pogodbo, znesek iz nje pa bi "zapiral njegovo terjatev do Droljca in Droljčevo do Selana". Pri tem sta bili dve varianti plačila Šuštarju: "čista" asignacija, ko se Šuštarjeva terjatev zapira s plačilom Droljčeve terjatve do Selana, druga varianta, pri kateri pa ni nujno, da ima Droljc sploh terjatev do Selana, pa je, da lahko terjatev Šuštarja do Droljca poplača dolžnik, tj. Droljc, ali pa kdorkoli tretji.
Kot je znano, je bila Šuštarju novembra 2000 odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja podkupnine. Obtožnica ga bremeni, da je kot predsednik razpisne komisije na tedanjem ministrstvu za gospodarske dejavnosti od podjetnika Darka Selana prejel podkupnino v višini 70.000 takratnih nemških mark, v zameno pa naj bi mu zagotovil nepovratna sredstva. Na podoben način naj bi razpisana sredstva priskrbel še podjetju Stilles, ki naj bi jih del porabilo za izdelavo pohištva, namenjenega opremi Šuštarjeve hiše. V zadevo naj bi bili vpleteni še Stanislav Droljc, Boštjan Šoba in Šuštarjeva žena Rozana.
Ljubljansko višje sodišče je junija lani razveljavilo sodbo okrožnega sodišča z 21. junija 2001, na podlagi katere je bil Šuštar zaradi dveh kaznivih dejanj jemanja podkupnine obsojen na tri leta zapora, sedem milijonov tolarjev denarne kazni in dveletno prepoved opravljanja poklica, povezanega z upravljanjem s proračunskimi sredstvi. Primer so dodelili ljubljanskemu okrajnemu sodišču, kjer se je v začetku maja letos sojenje začelo znova. Po mnenju poznavalcev bo zato Šuštarju, če bo sploh obsojen, izrečena mnogo nižja kazen za očitano mu kaznivo dejanje.