'Zaradi brezplačnikov prej škoda kot korist'

Člani komisije, ki se ukvarjajo z ozadjem izdajanja brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, so zaslišali nekdanjega predsednika uprave Gospodarstva Rast Mirka Krašovca. Po njegovih besedah so bili posli v zvezi s financiranjem brezplačnikov v pristojnosti uprave podjetij, zato se nadzorni svet z njimi ni ukvarjal. Sam kot predsednik nadzornega sveta Zvona Ena Holding z njimi ni bil seznanjen, je dejal.

Vodenje podjetij so organizirali na način holdingov, pri čemer se nadzorni svet s poslovanjem seznanja prek zaključnih poročil in ne sproti. Zato o brezplačnikih ni bil sproti obveščen, informacijo je dobil po zaključenih poslih. Glede finančnega obsega posojila Progresiji, ki naj bi ga podjetja, lastniško povezana z mariborsko nadškofijo, dala brezplačnikom Ekspres in Slovenski tednik, pa je izvedel iz medijev, je poudaril.

Na vprašanje, ali je mariborska nadškofija dobila javna sredstva za prenovo dvorca Betnava v zameno za finančno pomoč brezplačnikom, je odgovoril, da ni bilo takšnih dogovorov. Dodal je, da je nadškofija kandidirala na več projektih in da je kot vsi drugi tudi ona upravičena do pridobitve sredstev, če zmaga na razpisu. Na vprašanje poslanke Zares Cvete Zalokar Oražem, ali je član Opus Dei, je odgovoril, da ni. Zatrdil je, da tudi ni član kakšne druge cerkvene organizacije, zaradi katere pred komisijo ne bi smel pričati. ''Sem član cerkve na Slovenskem in slovenski državljan,'' je dejal.

Kot je še dejal, sam tudi ni poznal brezplačnikov v času njihovega izhajanja in jih tudi ni bral. Po njegovem mnenju nadškofija od brezplačnikov ni imela nobene koristi, prej škodo. Zatrdil je tudi, da nikoli osebno ni srečal nekdanjega lastnika Progresije Andreja Lasbaherja ter da ne ve ničesar o sodelovanju Zvona ena z podjetjem Media Polis.

Leo Ivanjko iz sklada Julius je potrdil dajanje posojil

Nekdanji predsednik uprave sklada Julius Leo Ivanjko pa je potrdil, da je sklad dal posojilo podjetju Progresija, pri čemer so bila posojila delno vrnjena, preostali del pa je ustrezno zavarovan. Sicer se ne spominja, kdo se je odločil za posojilo Progresiji, zanika pa, da je šlo za njegovo odločitev, kot je na pričanju pred komisijo že dejal član uprave sklada Simon Zdolšek.

Poudaril je še, da je sklad Julius v lasti holdinga Zvona ena, kjer so tudi odločali o posojilu, sam pa je le poskrbel za njegovo ustrezno zavarovanje. Njegova odločitev je bila tako popolnoma poslovne narave in ne politične, sicer posojilo ne bi bilo zavarovano, je še dejal. Podrobnosti, na čigavo pobudo so se odločili za posojilo, se ne spominja in poudarja, da sklad sredstev ni imel, pač pa jih je imel Zvon ena.

Glede na dosedanja pričanja pred komisije je bilo po besedah poslanke Cvete Zalokar Oražem zaznati, da je prav on vezni člen med Progresijo in podjetji v cerkveni lasti. Ivanjko to zavrača in dodaja, da če bi želel financirati brezplačnik, se ne bi odločil za posojila, pač pa bi sam ustanovil podjetje za ta namen. Ivanjko je še zatrdil, da ne pozna podjetja Media Polis, ne spominja pa se niti sodelovanja z Matejem Raščanom, ki je bil posojilodajalec v primeru drugega brezplačnika Ekspres.

Preiskovalna komisija je zaslišala tudi nekdanjo nadzornico Gospodarstva rast Danico Ozvaldič, ki je prav tako zatrdila, da s financiranjem brezplačnika Slovenski tednik ni bila seznanjena in da je s to temo seznanjena le iz medijev. Predsednica komisije Melita Župevc (SD) pa je opozorila, da je bila Ozvaldičeva tudi članica strokovne komisije, ki je bila v mandatu prejšnje vlade pristojna za dodeljevanje sredstev za pluralizacijo medijskega prostora. Med prejemniki sredstev iz sklada so tudi Nova obzorja, pogodbo pa je v njihovem imenu podpisal ravno Lasbaher, je poudarila. Ozvaldičeva je odgovorila, da z Lasbaherjem ni nikoli poslovno sodelovala, kot članica komisije pa se ni ukvarjala z lastništvom posameznih medijev, ki so kandidirali na razpisu. Priča tudi ne vidi povezave med omenjeno komisijo in izdajanjem brezplačnikov.

Je šlo za vezano trgovino?

Predsednica komisije Melita Župevc (SD) je pred mesecem pojasnila, da so odprli tudi temo "cerkvene pomoči Slovenskemu tedniku". Šlo naj bi za sredstva, ki so jih brezplačniku namenila podjetja in skladi blizu mariborske nadškofije. Pri tem se po njenih besedah zastavlja vprašanje, kakšen interes so podjetja videla v določenem brezplačniku. Komisija namerava tako najti odgovor, ali ni šlo za "vezano trgovino".

Tri ovadbe zaradi domnevnega krivega pričanja

Prav tako je komisija pred mesecem podala že tretjo kazensko ovadbo zaradi krivega pričanja. Potem ko so decembra zaradi suma krivega pričanja podali ovadbi zoper direktorja podjetij, ki sta izdajali brezplačnika, Andreja Lasbaherja in Roberta Terška, so marca ovadili še generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca. Kot je razložila Župevčeva, ovadbe temeljijo na dejstvih, ki so v nasprotju s pričanjem. Hauc pa je prepričan, da njegovega pričanja pred preiskovalno komisijo državnega zbora zagotovo ni mogoče šteti pod definicijo kaznivega dejanja krive izpovedbe.