Tako društvo distrofikov kot društvo YHD imata finančni primanjkljaj. Hkrati ju skrbi za prihodnost osebnih asistentov, če država ne bo zagotavljala zadostnega financiranja. Po opozorilu predsednice društva distrofikov Mateje Toman mora biti delo osebnih asistentov ustrezno ovrednoteno.
"Njihovo delo je zelo odgovorno. Številni opravljajo tudi storitve, za katere so posebej usposobljeni, denimo v primeru dihalne stiske," je izpostavila na novinarski konferenci. Poleg tega je po njenih besedah delo zahtevno ter fizično in psihično naporno.
"Če ne bo ustrezno ovrednoteno, bo osebna asistenca uporabnikov ogrožena," je posvarila. Ob tem si po njenem mnenju številni ne predstavljajo, kako je živeti brez osebne asistence, "kakšno je življenje, če denimo zjutraj ne moreš sam iz postelje".
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kateremu so podali različne predloge in nanizali več možnih pristopov, bo "očitno razvrstilo storitve osebne asistence po skupinah", je predvidela. Vendar pa v predlogu novih zakonskih rešitev o osebni asistenci po njenem opozorilu "ni nobene možnosti za finančno napredovanje". To po njenem svarilu pomeni, da si bodo osebni asistenti iskali bolje plačano delo in bodo delo iskali drugje. "Toda uporabniki z najtežjimi oblikami invalidnosti ne morejo svojega osebnega asistenta preprosto nadomestiti z drugim," je opomnila.
Društvi sta zaradi nezadostnega državnega financiranja v letih 2022 in 2023 beležili primanjkljaj, ki je za obe društvi skupaj znašal približno pol milijona evrov.
Osebna asistenca omogoča skoraj 4500 uporabnikom dejavno in dostojanstveno življenje doma in v družbi. Vendar država od leta 2022 ne zagotavlja polnega kritja stroškov zanjo. Nekateri izvajalci, ki so večinoma nevladne organizacije, morajo zato razliko kriti iz lastnih sredstev. Nekateri so zato na robu finančnega zloma, navajata društvi.
Uporabnikom osebne asistence glede na to po besedah Klaudije Poropat iz YHD grozi, da bodo brez pomoči osebnih asistentov dneve preživljali v postelji ali bodo ujeti med zidove svojega doma, odvisni od svojcev ali institucionalne oskrbe, brez možnosti za šolanje in delo ter brez socialnih stikov.
Od 4400 uporabnikov osebne asistence jih je približno osem odstotkov takih, ki jo imajo 24 ur na dan.
Zaradi nastalega položaja je vložena tožba zoper državo, ker je sprejela zakonodajo, od katere je v nadaljevanju odstopila. "To se pravi, da se ne drži svojih lastnih predpisov," je pojasnil odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin in partnerji. "Storitve so v celoti izvedene, ministrstvo pa bi moralo bodisi sredstva vrniti bodisi pokriti primanjkljaj, česar pa vsaj za leti 2022 in 2023 v tem trenutku noče," je bil kritičen.
Na ministrstvu so medtem za STA navedli, da je izvajalcev osebne asistence 100. "Vsi prejemajo sredstva po enaki metodologiji. Skupaj so lani prejeli 220 milijonov evrov za osebno asistenco za več kot 4000 invalidov, ki jo izvaja več kot 8000 osebnih asistentov," so pojasnili za STA. "Z gospodarno rabo so sredstva, ki jih dobijo izvajalci, zadostna. Še več, večina izvajalcev je sredstva, ki jih niso porabili, celo vrnilo v državni proračun," so dodali.
Na ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o osebni asistenci, vendar bo metodologija tudi v prihodnje enaka za vse izvajalce, so zatrdili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.