FOTO: Zaradi harlekinskih izginjajo pikapolonice s sedmimi pikami

Po besedah dr. Alenke Žunič Kosi z Nacionalnega inštituta za biologijo predvsem v zadnjih treh letih tudi v Sloveniji poročajo o množičnih pojavih polonic na hišah po vsej Sloveniji. Gre za harlekinske polonice, ki so bile prvotno razširjene v vzhodni Aziji. Leta 1961 so jih v ZDA in po letu 1961 še v zahodno Evropo prinesli za biološko kontrolo uši in drugih kljunatih žuželk. Močno so pripomogle k nadzoru in naravnemu zatiranju škodljivcev sladke koruze, jabolk, bombaža, tobaka, pšenice, soje in drugih rastlin, je pojasnila.

V primerjavi z drugimi vrstami polonic so harlekinske nekoliko večje. Merijo od sedem do osem milimetrov in so barvno zelo raznolike. Pokrovke kril so lahko bledo rumene, oranžno-rdeče in črne. Imajo različno število pik, od nič do 21. Najpogosteje so na listopadnem drevju in zelenih rastlinah, kot je na primer kopriva. Pozno poleti so lahko tudi na sadnem drevju in grozdju.

Za življenjski cikel polonic, tudi harlekinskih, je značilna popolna preobrazba. Samica izleže od 20 do 50 jajčec na dan, kar v njeni življenjski dobi pomeni 1000 do 4000 jajčec. V zmernih podnebjih se v petih dneh iz jajčec izležejo ličinke, ki kot nekrilate preživijo do štiri tedne, nato se zabubijo in po enem tednu se razvijejo krilati odrasli osebki. Odrasle polonice živijo eno leto, njihovo razmnoževalno obdobje običajno traja tri mesece.

Plenijo jajčeca in ličinke naših pikapolonic

Harlekinske polonice se hranijo tudi s cvetnim prahom in medičino ter sladkimi sokovi zrelega sadnega sadja. Predvsem pa se prehranjujejo z ušmi, a plenijo tudi številne druge vrste žuželk, kot so jajčeca in ličinke rastlinskih stenic in metuljev. Kot zelo učinkoviti plenilci plenijo tudi jajčeca in ličinke domačih plenilskih žuželk, predvsem dvopikčaste in sedempikčaste pikapolonice, ki so zaradi njih ponekod že redke in celo izginjajo.

Po besedah dr. Žunič Kosi v Sloveniji odnosi med harlekinskimi in našimi polonicami še niso dobro raziskani. Veliko pa je že znanega o negativnem vplivu harlekinskih na domorodne pikapolonice drugje po Evropi. Zaradi njihovega pojava in invazij so zaskrbljeni predvsem v Veliki Britaniji, Nemčiji in Ameriki, kjer potekajo številne raziskave o ekologiji in biologiji invazivne vrste.

Zaprite okna in zamašite vse odprtine

Prezimijo kot odrasle živali. Ko se shladi, iščejo primerna prezimovališča, kjer se zberejo v velikem številu. Eno izmed ugodnih prezimovališč so lahko tudi stanovanjske hiše in druga poslopja, še posebej na sončnih legah in v zatišju, je pojasnila dr. Žunič Kosi.

Kjer silijo v hiše, svetuje ljudem, naj zaprejo okna in zamašijo odprtine, skozi katere bi lahko prišle v stanovanje. Če pa vseeno pridejo v hišo, se jih je najlažje znebiti s sesalcem, je dejala in obenem poudarila, da v hiši ne naredijo škode, saj ne jedo lesa ali drugih materialov, ampak hočejo le prezimiti. Jajčec pozimi ne odlagajo, samice jih odložijo spomladi, na rastlinah z veliko ušmi.

Bolj nadležne postanejo predvsem, ko so ogrožene. Za obrambo namreč izločajo rumeno tekočino neprijetnega vonja, ki pri nekaterih ljudeh domnevno lahko povzroča alergične reakcije. A po podatkih dr. Žunič Kosi v Sloveniji še ni bilo tovrstnega primera.