Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je avgusta 2021 sklenil dve pogodbi za izvajanje storitve klicnih centrov (za iskanje kontaktov in za izvajanje IT-podpore klicnim centrom) za 2,3 milijona evrov z DDV. Pri tem pa ni izvedel ustreznih postopkov javnega naročanja.
Tako je NIJZ javno naročilo neupravičeno oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, vendar pa, kot poroča Delo, za to niso bili izpolnjeni pogoji. Za takšno oddajo javnega naročila bi morala namreč obstajati skrajna nujnost, ki bi nastala kot posledica nepredvidenih dogodkov, kar pa covid-19 ni bil. Sodišče je ugotovilo tudi, da v tem primeru ni šlo niti za skrajno nujnost.
V času epidemije je NIJZ zaradi pomanjkanja lastnih zmogljivosti za iskanje stikov okuženih s koronavirusom najel zunanji klicni center. Posel je oddal podjetju City Connect, ki je bilo registrirano le sedem mesecev pred tem, poroča časnik.
Komisija za preprečevanje korupcije, ki si je ogledala posel, je opozorila na nekritičnost uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave. Opozorila je, da vzpostavitev profesionalnega klicnega centra in dodatna IT-podpora nista nepredvidljiv dogodek, saj sta bili v načrtu že dalj časa.
Javno naročilo je na pobudo KPK pregledala tudi Državna revizijska komisija (DKOM), ki je ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen. DKOM je nato zoper NIJZ in Kreka vložila obdolžilni predlog, sodišče pa je ugotovilo prekršek ter NIJZ in njegovemu nekdanjemu direktorju Milanu Kreku izreklo globo. Krek mora po razsodbi sodišča plačati tisoč evrov kazni, inštitut pa 40.000 evrov kazni. Poravnati pa morata sodno takso v višini sto oz. 4000 evrov, je zapisalo sodišče.
Krek: To je politična gonja proti nepolitičnemu človeku
Na NIJZ so se na sodbo "zaradi kršitev materialnih določb zakona, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično odločitve o sankciji" že pritožili.
Milan Krek nam je medtem v telefonskem pogovoru povedal, da ga je odločitev sodišča prizadela, a da se nanjo ni pritožil. "Teh tisoč evrov sem poravnal takoj. Kazen sem plačal, čeprav menim, da je krivična. Nimam moči, da bi se boril," nam je dejal.
Podpira pa pritožbo Inštituta, za katero meni, da bo uspela. "Verjamem, da bo dokazal nepravilno odločitev sodišča. Če se bo to zgodilo, bom zahteval povračilo," pravi ter ob tem dodaja, da je bila odločitev morda po zakonu res prava, vendar pa sam meni, da je ob tem tudi družbeno neodgovorna. "Gre za hud moralni prekršek." Da česa takšnega od državnih institucij ni pričakoval ter da se kaj takšnega v državi zahodnega sveta ne bi smelo zgoditi, še meni.
Ker da je zdravnik in ne politik, je ravnal po etiki zdravnikov, še poudarja ob odločitvi sodišča. Ta pa narekuje reševanje življenj. "Druge rešitve nismo imeli. Reševali smo življenja ljudi, lovili smo epidemični val. Šli smo na sigurnost in naredili, kar smo lahko. Sredstva od protikoronskega paketa smo namreč dobili šele junija," je poudaril.
"To je politična gonja proti nepolitičnemu človeku," meni. Kritičen pa je tudi do sodišča in KPK, za katera meni, da sta odločala krivično. Odločitev KPK pa je odločil za nekonsistentno in nelogično: "Ne morejo odločati, kdaj naj epidemiologi odločamo. Držijo naj se svoje stroke."
KPK poudarja, da postopek pogajanj brez predhodne objave sodi med manj pregledne, manj transparentni postopki pa so bolj izpostavljeni korupcijskim tveganjem.
Število javnih naročil, izpeljanih po tem postopku, se sicer v zadnjih dveh letih zmanjšuje, vse več pa je medtem naročil z le eno ponudbo. Računsko sodišče EU je namreč pred časom objavilo podatke, po katerih je Slovenija država z daleč največjim deležem postopkov z eno ponudbo. Takšnih je več kot polovica, še navaja spletni portal Dela.
KOMENTARJI (366)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.