Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo pritožbe pobudnikov referenduma o lisicah v Ljubljani, ki so se na ustavno sodišče obrnili po zavrnitvi pritožbe na upravnem in vrhovnem sodišču, ki sta njihovo pritožbo zavrnili kot neutemeljeno. Naslednji korak predstavnice pobudnikov referenduma Mateje Klarič bo tako vložitev pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa se ne bo nanašala na lisice, temveč na kršenje pravice do referenduma.
Pobudniki hkrati iščejo tudi same "uklenjence", saj lahko zakon kot protiustaven izpodbijajo le v njihovem imenu in tako dosežejo, da ustavno sodišče odloča o ustavnosti oz. protiustavnosti zakona. Klaričeva dodaja, da si je ustavno sodišče s tem, ko daje prav obema vpletenima stranema in o zadevi noče odločati, preprosto "umilo roke".
Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da sodišče ni pristojno za presojanje nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava, ter da odloča le glede vprašanja, ali so bile v zadevi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Ljubljanska županja je decembra lani zavrnila pobudo za razpis naknadnega referenduma o odloku o cestno prometni ureditvi, ki ga je sprejel ljubljanski svet konec novembra 2000 in na podlagi katerega so v Ljubljani vnovič uvedli vklepanje nepravilno parkiranih vozil s t.i. lisicami. Zastopnica referendumskih pobudnikov Mateja Klarič se je nato pritožila na upravno sodišče, ki pa je potrdilo stališče ljubljanske županje ter zavrnilo tožbo. Nato so pobudniki šli po pravico na vrhovno sodišče, saj naj bi prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo postopek ter zmotno uporabljalo pravo, kar naj bi predstavljalo tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic in pravico do neposrednega odločanja z referendumom. Vendar je tudi slednje kot neutemeljeno zavrnilo njihovo pritožbo.
