60 odstotkov slovenskega ozemlja prekrivajo gozdovi. Gozdnega prostora – to je prostor, ki vključuje še jase ali njive sredi gozda – pa je v Sloveniji kar 85 odstotkov. Če se nam to zdi nekaj samoumevnega, ker smo na ta 'luksuz' preprosto navajeni, pa morda ni odveč povedati, da tako ni od vedno. Še pred dobrimi 200 leti smo ga imeli kar polovico manj, je poudaril gozdar Jože Prah z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ko smo se pred časom z njim pogovarjali o gozdnem turizmu: "Ljudje so o gozdu začeli razmišljati, ko ga je opustošil žled. Šele takrat smo doumeli, da ni kar od nekod."
V Evropi smo se zavihteli na zavidljivo tretje mesto. "Finska je na prvem mestu. Ima kar 80 odstotkov gozdov. A zanimivo je, da ima naša država na tem majhnem prostoru, v teh 60 odstotkih gozdov, kar 71 različnih drevesnih vrst. Če primerjamo s Finsko – ima jih komaj 10," je bil ponosen Prah in je ob tem poudaril, da je taka biotska raznovrstnost velika vrednost in hkrati prednost pred drugimi. Toliko različnih drevesni vrst namreč pomeni tudi večjo ponudbo lesa.
V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti
Večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, gozdu pomaga človek s sajenjem ustreznih drevesnih vrst. "Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda pa krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujemo njihove funkcije," so pojasnili v ZGS in ob tem opomnili, da obseg obnove gozdov v Sloveniji zadnja leta raste zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove.
Gozdovi imajo pozitiven vpliv na zdravje ljudi
Blagodejnih učinkov gozdov se morda zdaj, v času omejitev zaradi covida-19, zavedamo še bolj izrazito. Poleg tega, da čistijo zrak in pitno vodo, preprečujejo plazove, zagotavljajo življenjski prostor, so vir preživetja in opravljajo druge funkcije, postajajo za ljudi vedno pomembnejši kot prostor rekreacije, sprostitve, regeneracije in celo druženja. "Zdravstvene vloge gozdov imajo tudi izjemen ekonomski pomen – mednarodne raziskave navajajo, da gozdovi in drevesa svetovnim metropolam s svojimi pozitivnimi učinki zagotavljajo storitve v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev letno, gozdne rastline pa so vir surovin za številna pomembna zdravila," so zatrdili v ZGS.
Drevesa pomagajo prihraniti od 20 do 50 odstotkov energije za ogrevanje
Mestno drevje, mestni in primestni gozdovi izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti od 20 do 50 odstotkov energije za ogrevanje. Strateško umeščanje dreves v urbani prostor pa lahko shladi mestni zrak tudi do osem stopinj Celzija in tako zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov.
Obseg obnove gozda s sajenjem sadik gozdnega drevja je bil lani največji v zadnjih 20 letih
Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na več kot 700 hektarjih gozdnih površin. "Projekt obnove gozdov po naravnih ujmah pa je bil izbran med finaliste izbora evropske nagrade za navdihujoče projekte podeželja 2021," so ponosi v ZGS.
Leto 2020 je bilo po realizaciji ukrepov obnove in nege gozda sicer rekordno tudi v državnih gozdovih, kjer so na 322 hektarjih posadili 883.136 sadik 24 drevesnih vrst ter izvedli negovalna dela na kar 2.973 hektarjih površine državnih gozdov, so še navedli podatke z ZGS.
Kaj je treba izboljšati?
Predstavniki ZGS menijo, da se je v prihodnjih letih treba bolje posvetiti negi gozdov, saj je bila lani opravljena le približno polovica načrtovanega obsega nege. "Nizka realizacija negativno vpliva na zasnovo mladega gozda in onemogoča doseganje ciljne kakovosti ter stabilnosti gozda," so izpostavili. Zato lastnike gozdov pozivajo, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih.
Ob mednarodnem dnevu gozdov, se je na pomen gozda spomnil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek. V video nagovoru je poudaril, da so le gozdovi v dobri kondiciji sposobni trajno prispevati h gospodarskemu razvoju družbe, še posebej podeželja. A kljub gospodarski rabi ne smemo pozabiti na njihovo vlogo pri zagotavljanju zdravega življenjskega okolja in dobrobiti ter socialnega razvoja družbe. "Velikokrat izrečemo trditev, da so gozdovi naše veliko bogastvo. Še posebej so nam pomembni v teh posebnih časih, ker nam pomenijo prostor, kjer lahko najdemo mir, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja in tako poskrbimo za svoje zdravje," je dejal, ob tem pa pozval lastnike gozdov, naj z njimi ravnajo skrbno in sodelujejo pri gozdnem dialogu.
Na ZGS pa so za konec še opomnili: "Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi."
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.