Računsko sodišče je revidiralo smotrnost izvajanja evidentiranja nepremičnin, ki je v Sloveniji steklo konec leta 2006 na podlagi maja istega leta uveljavljenega zakona o evidentiranju nepremičnin.
Ugotovilo je, da je Geodetska uprava (Gurs) presegla načrtovani časovni okvir za 62,7 odstotka. Za najem oseb, ki so sodelovale pri popisu, je porabila 53,4 odstotka več sredstev od sprva predvidenih, poleg tega je popis izvajalo še enkrat več oseb od sprva načrtovanih. Za financiranje registra je Gurs v obdobju med letoma 2006 in 2009 skupaj porabil 15,8 milijona evrov, kar je 56,3 odstotka več od zadnjega načrta oziroma 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva v proračunih v tem obdobju.
Pri preverjanju popolnosti in kakovosti podatkov registra je računsko sodišče ugotovilo, da obstaja tveganje, da v popisu nepremičnin niso bile evidentirane vse nepremičnine, ter da so pri vzpostavitvi registra obstajala neustrezno obvladana tveganja glede točnosti in natančnosti nekaterih podatkov. V registru tudi ni evidentiranih 17 podatkov, ki jih določajo pravne podlage, obenem pa je evidentiranih pet podatkov, ki jih pravne podlage ne določajo.
Kot opozarja računsko sodišče, je v registru 15,4 odstotka zapisov o lastnikih napačnih, saj ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočili identifikacijo lastnika oziroma je delež lastništva nepremičnine enak nič. Obenem je geodetska uprava spreminjala podatke o lastnostih nepremičnin zgolj na podlagi predvidevanj o dejanskem stanju in ne na podlagi izvedenih terenskih ogledov ali uporabe vprašalnika. Revizija je pokazala, da 77.808 nepremičninam (1,3 odstotka vseh) zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče pripisati vrednosti.
Računsko sodišče meni, da geodetska uprava ni bila uspešna pri uresničevanju cilja, naj register odraža dejansko stanje nepremičnin v naravi, kot določa zakon o evidentiranju nepremičnin. Geodetska uprava se sicer navedenih težav zaveda, vendar do 9. decembra lani ni imela izdelanega sistematičnega pristopa k odpravi napak in zmanjševanju tveganj, ki vplivajo na popolnost in kakovost podatkov v registru.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo za okolje sicer določilo cilj vzpostavitve registra, ki je bil natančen, merljiv, časovno določen in dosegljiv ter je vplival na dosego strateškega cilja, vendar bi moralo biti v načrtovanje vzpostavitve registra bolj aktivno vključeno – tudi tako, da bi pravočasno sprejelo potrebne podzakonske predpise ter bolj aktivno sodelovalo pri zagotavljanju zadostnih in pravočasnih finančnih sredstev.
Računsko sodišče je ministrstvu in geodetski upravi podalo nekaj priporočil, ki se nanašajo predvsem na vodenje projektov na področju evidentiranja nepremičnin, od geodetske uprave pa je zahtevalo še, da v 90 dneh odpravi v reviziji ugotovljene nepravilnosti oziroma nesmotrnosti.
MOP: Ocene niso realne
"Menimo, da Računsko sodišče ni realno ocenilo dejansko potrebnega obsega dela, kakovosti razpoložljivih virov podatkov in drugih dejavnikov. Računsko sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin, ki so vplivale na potek vzpostavitve evidentiranja nepremičnin, njegovega vodenja in vzdrževanja. Prav tako v reviziji niso bile na ustrezen način upoštevane aktivnosti obveščanja lastnikov o poskusno izračunani vrednosti nepremičnin," odgovarja ministrstvo. Kot pravijo, je v času realizacije projekta Gurs zaradi proračunskih omejitev, dobil manj sredstev, kot jih je načrtoval, oziroma potreboval za ta projekt in da so zato bile naloge izvedene v daljšem časovnem obdobju.
Trdijo tudi, da je kakovost podatkov o nepremičninah Geodetska uprava že bistveno izboljšala z izvedbo obveščanja lastnikov nepremičnin o poskusno izračunani vrednosti nepremičnin, projekt obveščanja pa je bistveno povečal vpis lastnikov nepremičnin v zemljiški knjigi in tako odpravil velik delež napak v podatkih o lastništvu. "Šele sedanje stanje podatkov evidentiranih v registru nepremičnin omogoča učinkovito ukrepanje za odpravo nepopolnih ali napačnih podatkov," pravijo in dodajajo, da bo potrebnih še več aktivnosti. V pripravi naj bi tako že bil projekt izboljšave lokacijske natančnosti podatkov zemljiškega katastra, kakovosti podatkov pa bo prispevala tudi nova informacijska rešitev za vodenje zemljiške knjige in zagotovitev neposredne računalniške izmenjave podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb.
"Sicer pa bomo priporočila in zahteve Računskega sodišča v celoti upoštevali," so še dodali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.