Vrt družine postal vodno zajetje, garaža pa 'struga hudournika'

Že včeraj so poplavile nekatere reke na območju dolenjskega Krasa in na območju Grosuplja. Razlivale so se tudi Gradaščica, Ljubljanica in nekateri njeni južni pritoki na Ljubljanskem barju in Vipava. 

Vreme bo na zahodu suho, tudi z nekaj sonca, drugod bo oblačno. Občasno bo še deževalo, pogosteje na Štajerskem in v Prekmurju. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1600 metrov.

Kot opozarjajo hidrologi pri Agenciji za okolje, bo vodnatost rek v večjem delu države še vedno velika. Razlivale se bodo posamezne reke v južni, vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Kraške reke bodo čez dan še naraščale, hkrati se bodo povečevale ojezerjene površine kraških polj na Notranjskem. 

Kot napovedujejo na Agenciji za okolje, bo reka Krka čez dan poplavila v spodnjem toku. Večina poplavnih opozoril se širi na vzhod. Tam se lahko razlijejo tudi nekatere reke, kot so Dravinja, Ščavnica, Pesnica, pa tudi nekatere reke v Pomurju.

Za ta čas bo precej hladno, občutek svežine pa bo še dodatno stopnjeval severni veter, na Primorskem zmerna burja. V večjem delu države najvišje dnevne temperature ne bodo presegle 15 stopinj Celzija.

Največ dežja padlo na večjem delu zahodne in južne Slovenije

Največ dežja, med 50 in 100 litri na kvadratni meter, je v zadnjih dneh  padlo v večjem delu zahodne in južne Slovenije. V vzhodni Sloveniji je bilo dežja nekoliko manj, med 20 in 50 litri na kvadratni meter.

Na območju občin Brda, Kobarid, Gorenja vas - Poljane, Majšperk, Poljčane, Maribor, Pivka, Ljubljana, Hoče - Slivnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Zagorje ob Savi, Slovenj Gradec in Zavrč je ponoči zaradi obilnega deževja meteorna voda zalivala kletne prostore poslovnih in stanovanjskih objektov. Podrtih je tudi nekaj dreves, sprožila pa sta se dva zemeljska plazova. V naselju Suhorje v občini Pivka je potrebno prekuhavanje pitne vode. 

Aktiviranih je bilo 17 prostovoljnih gasilskih društev ter dve poklicni enoti, skupno 193 gasilcev. 

Ponoči je zelo narasla tudi reka Sora. Takšno je bilo stanje okoli pol sedme ure zjutraj:

V Slovenski Bistrici je včeraj popoldne vrt družine Gradišnik postal vodno zajetje. Njihova garaža pa pa se je spremenila v strugo hudourniškega potoka. Kot je povedal Darjan Gradišnik, prebivalec Slovenske Bistrice: "Voda je drla. Eno je voda, ki stoji. Eno je pa deroča, tako da je še kakšne predmete od sosedov prineslo." In za vse to je kriv majhen potoček, ki je že danes zjutraj izgledal povsem nedolžno.

Hudič je imel mlade tudi Koroškem. Meteorna voda je zalila telovadnico Šolskega centra Slovenj Gradec, hujšo škodo pa so preprečili gasilci. Še danes dopoldne pa so reke bregove prestopile tudi v Osrednji Sloveniji.

Reka Gradaščica se na večih mestih razliva na cestišče in zapuščat svojo strugo. Razmere pa naj bi se počasi že umirjale. Število vodnih preprek se je namreč zmanjševalo. Vincen Leben, prebivalec Dvora pri Polhovem Gradcu je opisal: "Se je znižala za 10, 15 centimetrov. Bila je že na cesti, sedaj pa ni več." 

Na ljubljanskem barju pa ni šlo brez znakov za popolno zaporo. Cesto na Igu so morali zapreti zaradi potoka Draščica, ki se kasneje izteka v Ižico.

Nevarnost zemeljskih plazov

Zaradi večjih količin padavin v preteklih dneh in napovedanih padavin Geološki zavod Slovenije prebivalstvo v osrednji, južni in vzhodni Sloveniji opozarja o povečani verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Do pojavljanja zemeljskih plazov lahko pride tudi v ostalih predelih Slovenije. Verjetnost se bo povečevala sorazmerno s količino padavin. Prebivalci na teh območjih in predvsem tam, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, naj bodo pozorni na dogajanja v tleh nad in pod objekti, zgrajenimi na pobočjih ali tik ob njih. Še posebej naj bodo pozorni na sveže razpoke v opornih zidovih, posedanje in zdrse zemljine, ter tudi na znake zamakanja vode na zemljišču. Podrobnejša navodila so dostopna na spletnih straneh Geološkega zavoda Slovenije

V gorah sneg

Fronta je s seboj prinesla manjšo ohladitev, ki je bila najbolj izrazita na severozahodu države. Proti jutru se je meja sneženja v Julijskih Alpah spustila do nadmorske višine okoli 1500 metrov. Na Kredarici je do 8. ure zjutraj že zapadlo 65 centimetrov snega. Skupna višina snežne odeje znaša 270 cm, kar je največ letos. Dež je zgodaj zjutraj prešel v sneg tudi na Vršiču. 

Meja sneženja se je čez dan ponovno nekoliko dvignila. Popoldne je snežilo do nadmorske višine okoli 1800 metrov.

Jutri še oblačno in deževno, nato bo zadišalo po poletju

Napoved za konec tedna je bolj optimistična. Padavine bodo povsod ponehale in dosegla nas bo razjasnitev. Ob popoldnevih bo nastalo le nekaj kratkotrajnih ploh ali neviht. Občutno topleje bo. Po nedelji bodo najvišje dnevne temperature marsikje presegale 25 stopinj Celzija.

Več o vremenu v vašem kraju.