Zaradi Pahorjeve neodzivnosti odstopil odbor za podnebno politiko

Pahor je svoj stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko ustanovil novembra lani. Njegov cilj je, kot so takrat pojasnili v predsednikovem uradu, oblikovati stališča in priporočila, z njimi vplivati na odločevalce doma in v svetu ter z njimi seznanjati javnost. Za člane odbora so bili imenovani klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, vodja oddelka za klimatologijo v Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar, nevladnik Andrej Gnezda iz Umanotere, slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus z ministrstva za okolje in prostor, samostojni raziskovalec in podnebni aktivist Rok Krajnc, geograf in ekolog Dušan Plut ter raziskovalka z Instituta Jožef Stefan Andreja Urbančič.

V oddaji 24UR ZVEČER je zdaj nekdanji član odbora Dušan Plut pojasnil, da je nekdanji odbor izdelal priporočilo, v katerem so pozvali slovensko vlado, da upošteva mnenja okoljskih organizacij. Žal je bila pozneje sprejeta intervencijska zakonodaja, ki je izrinila NVO na rob odločanja o posegih v okolje, je povedal. "Predsednik države pa je to zakonodajo podpisal in po našem mnenju so se s tem izničila več kot 50-letna prizadevanja NVO, da se njihovo mnenje pri posegih v naravo v največji meri upošteva. V Sloveniji je veliko relevantnih NVO organizacij, ki nimajo veliko aktivnih članov, a je njihovo mnenje v teh časih izjemno pomembno. V tem trenutku ne smemo reševati le problemom z epidemijo, ampak moramo hkrati reševati problem pandemije, pri čemer naj bodo investicije zelene, sonaravno naravnane. Nismo proti investicijam, ampak naj bodo te v skladu z našimi mednarodno sprejetimi podnebnimi obveznostmi."  

Pahor:  Pogrešal bom vaše sodelovanje

Borut Pahor je delil svoj odziv, v katerem je zapisal: "V nasprotju s pričakovanji članov Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije predsednik republike nima ustavne pravice zadržati podpisa ukaza o razglasitvi zakona."  

V pismu članom odbora, ki so ga posredovali iz urada predsednika republike, Pahor pa ga je objavil tudi na družbenem omrežju Twitter, je napisal, da razume, da je glavni razlog za njihovo odločitev sprejetje zakona, ki ni upoštevalo njihovega priporočila – v katerem so opozorili pred nevarnostjo krnitve vloge okoljevarstvenih organizacij v zadnjem svežnju protikoronskih ukrepov.

Dodal je, da skuša razumeti njihov pogled in ga spoštuje ter da se jim zahvaljuje, ker skušajo tudi oni razumeti njegov pogled, ki ga poleg ostalega določajo možnosti in omejitve položaja predsednika republike. Ob ustanovitvi odbora se je zavedal tveganj, ki jih v delovanje takšnega odbora prinašajo razumevanja vloge predsednika in dejanskih možnosti uspeha, je pa tveganje sprejel, ker se mu zdi vprašanje podnebnih sprememb tako pomembno.

"Rad bi vam sporočil, da si bom še naprej aktivno prizadeval za cilje, ki si jih je zastavil tudi stalni posvetovalni odbor," je zapisal in dodal, da bo moral iskati druge načine za to, da bi na položaju predsednika republike lahko čim bolj uspešno dosegal spremembe, katerim so skupaj zavezani.

"Glede tega pa bi vam rad rekel eno stvar; razumem politični aktivizem in spoštujem vašo premočrtnost glede podnebne politike. Razumem tudi, da vas en tak pomemben neuspeh okoljevarstvenih organizacij ne pusti ravnodušnih. Vendar menim, da bodo strateške spremembe na področju podnebne politike poleg političnega aktivizma terjale tudi dolg pohod skozi institucije. Tako sem si zamišljal tudi ta stalni odbor za podnebno politiko, unikatni forum, organiziran pri predsedniku države, na svetu," je navedel.