Zaradi pandemije okrnjeno testiranje na okužbe z virusom HIV

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. Tokrat so v ospredju prizadevanja za izpolnitev skupne zaveze za odpravo aidsa do leta 2030. Izpolnitev te zaveze je namreč ogrožena zaradi strukturnih neenakosti, ki ovirajo dostop do sicer preverjenih ukrepov za preprečevanje okužbe z virusom HIV in zdravljenje aidsa.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji konec leta 2020 živelo nekaj manj kot tisoč oseb s HIV-om. Med njimi jih približno ena desetina ni vedela za svojo okužbo, je pojasnila Irena Klavs z NIJZ. Po besedah Janeza Tomažiča z infekcijske klinike jih večino, 97 odstotkov, zdravijo.

Lani, ko so zaradi epidemije covida-19 zapirali nekatere dejavnosti, tudi preventivne aktivnosti infekcijske klinike in nevladnih organizacij, je bilo v Sloveniji diagnosticiranih skupno 27 novih okužb s HIV-om. Poleg tega je bilo po navedbah Klavsove prijavljenih še pet primerov okužbe pri osebah, ki so se začele leta 2020 zdraviti v Sloveniji in so jim okužbo s HIV-om diagnosticirali v tujini. Letos je takih primerov sedem, sicer pa je bilo do 22. novembra na NIJZ prijavljenih 28 novih diagnoz okužbe s HIV-om v Sloveniji.

Letos so v Sloveniji okužbo s HIV-om po besedah Tomažiča odkrili tudi pri štirih osebah, ki si injicirajo droge. Zaskrbelo jih je, da se je virus zanesel v to skupino, zato so hitro testirali osebe, ki so bile v stiku z njimi. Porasta okužb v tej skupini za zdaj niso zaznali, a kot pravi Tomažič, morajo biti pozorni. "Če se okužba s HIV-om enkrat zanese v skupino uporabnikov, ki si injicirajo droge – ta je kar velika – se lahko glede na izkušnje iz Portugalske in baltskih držav zelo hitro širi," je opozoril.

Epidemija močno poslabšala stanje

So se pa ob pandemiji covida-19 v številnih državah prekinile aktivnosti za odkrivanje in preprečevanje okužbe s HIV-om ter zdravljenje aidsa. UNAIDS ob tem opozarja, da imajo ljudje, ki živijo s HIV-om, tudi večje tveganje za težji potek covida-19 in smrt, številni pa nimajo dostopa do cepiva proti covdiu-19.

Tudi najnovejše poročilo o globalnem pregledu stanja glede virusa HIV in aidsa opozarja, da dlje časa trajajoča pandemija covida-19 še poglablja neenakosti, ki že vrsto let poganjajo epidemijo virusa HIV. Zaradi tega je po oceni Unicefa še verjetnejše, da ranljivi otroci, mladostniki, mlade nosečnice in doječe matere ne bodo mogli izkoristiti življenjsko pomembnih storitev v zvezi s preprečevanjem okužbe z virusom HIV in zdravljenjem aidsa. Lani se je z virusom HIV na novo okužilo vsaj 310.000 otrok, za posledicami aidsa pa jih je umrlo 120.000.

"Pri spopadanju z epidemijami je najpomembnejša preventiva, saj velja rek, da je bolje preprečiti kot zdraviti. A vemo, da pri spopadanju z okužbami z virusom HIV temeljna preventiva ni dovolj. Najučinkovitejša dejavnika, ki najbolj vplivata na zmanjševanje epidemije, sta testiranje, zlasti zgodnje testiranje, in takojšnje zdravljenje. To posamezniku omogoča ne le daljše preživetje, temveč tudi dobro kakovost življenja," pa poudarja Mateja Tramte, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na internistično-infektološkem področju pri zbornici – zvezi. "Ključno je predvsem dobro informirati ključne skupine, zlasti moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, ter splošno javnost, kdaj je pomembno, da se posameznik testira."

Lani je bila pojavnost na novo odkritih oseb z virusom HIV najmanjša v več kot desetih letih, kar je zagotovo posledica učinkovitejše preventive. A Matejo Tramte skrbi, da bo škoda zaradi covida-19 v populaciji z virusom HIV oziroma aidsom v svetovnem merilu čez čas izredno velika.

Za uspešno zdravljenje ključno zgodnje odkrivanje okužbe

HIV je ob zgodnjem odkritju in rednem zdravljenju sicer popolnoma obvladljiva okužba. Prva zdravila so imela precejšnje stranske učinke in na dan je bilo treba jemati več različnih tablet, najnovejše terapije pa so običajno združene v eni tableti z le malo neželenimi učinki in malo součinkovanji z drugimi zdravili. Od nedavnega je v Veliki Britaniji na voljo tudi možnost zdravljenja z injekcijami, ki jo oseba s HIV-om prejme enkrat na dva meseca.

Pri tem je ključno, da se zdravljenje začne zgodaj, saj je pričakovana življenjska potem podobna splošni populaciji. Poleg tega zgodnje odkritje okužbe in takojšen začetek zdravljenja pomenita, da oseba okužbe s HIV-om ne širi naprej. "Nezaznavnost virusa namreč pomeni neprenosljivost virusa. Osebe, ki se zdravijo, imajo nezaznaven virus in niso nevarne, od njih se ne boste okužili, četudi imate z njimi nezaščitene spolne odnose brez kondoma," je poudaril Tomažič.

O tem ozaveščajo tako zdravstvene delavce kot splošno javnost, a kot ugotavlja Tomažič, ni stigmatizacija oseb s HIV-om danes nič manjša. Po njegovih besedah hude asociacije, ki spremljajo HIV in aids, danes niso več potrebne. "Na tem področju se je zgodil epohalen napredek in to ni več isto, kot je bilo pred 20 ali 30 leti," je jasen infektolog.

V Sloveniji kmalu na voljo nova 'zaščitna' zdravila

Sodobna zdravila omogočajo zaščito pred HIV-om tudi že pred izpostavitvijo. Priporočajo jih predvsem osebam s tveganim spolnim vedenjem – najpogosteje so to moški, ki imajo spolne odnose z moškimi ali pogosto menjavajo partnerje. Kot je napovedal Tomažič, ta zdravila z novim letom uvajajo tudi v Sloveniji.

Še vedno pa je najcenejši, najpreprostejši in najučinkovitejši preventivni ukrep uporaba kondoma, ki učinkovito ščiti tudi pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami, kot so gonoreja, sifilis ter hepatitisa B in C. Okužba z virusom HIV se namreč najpogosteje prenese pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi, predvsem pri souporabi okuženih igel za injiciranje drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, med porodom ali z dojenjem.