Pomanjkanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev je velik problem, ne le v ZD Ljubljana, ampak v vsej Sloveniji in Evropi, je na novinarski konferenci povedal župan.
V ZD Ljubljana je sicer po njegovih besedah zaposlenih približno 250 zdravnikov, dodatnih 120 pa je koncesionarjev, brez izbranega zdravnika pa je približno 15.000 Ljubljančanov. "Muči nas to, da imamo 30.000 bolnikov, ki imajo svojega zdravnika pri nas, nimajo pa stalnega prebivališča v Ljubljani," je povedal. Dodal je, da ima zdravnika v Ljubljani približno 100 ljudi iz Brežic in več kot 4000 takih, ki trenutno bivajo v tujini.
Leta 2021 je Zdravstveni dom Ljubljana zapustilo 11 zdravnikov, letos 22, ki so odšli v pokoj ali v "druge službe, kjer imajo ugodnejše pogoje". Zaposlilo pa se je 15 zdravnikov.
Janković je dejal, da bi bila ena od rešitev, da študente medicine, ki so njihovi štipendisti, še enkrat povabijo na delo v ZD Ljubljana. "Razmišljamo še, da bi podeljevali tudi dodatno štipendijo v ZD Ljubljana, pod pogojem, da bi delo tu opravljali še vsaj pet let po koncu specializacije," je povedal. Po Jankovićevih besedah bi morali omogočiti tudi dodatno plačilo dežurstev.
Druga rešitev pa bi bila, da k vrnitvi pozovejo upokojene zdravnike. Čakajo pa tudi, da država spremeni zakonodajo o znanju slovenščine, da bi lahko zaposlili zdravnike z območja nekdanje Jugoslavije, je dejal Janković.
Po njegovih besedah se noben zdravstveni dom ne bo zaprl. Opozarja pa, da je treba ločiti, kaj dela mesto in lokalna skupnost in kaj država. "Naša naloga je, da poskrbimo za infrastrukturo," je povedal. Ob tem je spomnil na načrtovano gradnjo zdravstvenih domov Jarše in Metelkova.
Janković je dejal, da ZD Ljubljana vodi "izjemna direktorica", ki je zahtevna in ve, koliko časa zdravnik potrebuje za posameznega bolnika. Poudaril je tudi, da vodstvo ZD Ljubljana uživa njegovo popolno zaupanje.
V enoti ZD Ljubljana v Fužinah so pred kratkim odpoved dali trije družinski zdravniki, en zdravnik pa je že dalj časa bolniško odsoten. Bolniki imajo težave z dostopom do zdravil, ki jih nujno potrebujejo, medtem pa v nobeni od enot ZD Ljubljana družinski zdravniki ne sprejemajo novih bolnikov, so poročali v oddaji Svet.
Na problematiko se je ob robu obiska v Bruslju odzval tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Težave s pomanjkanjem družinskih zdravnikov ne bodo usmerjeno reševali s posameznimi zdravstvenimi domovi, pač pa sistemsko, je dejal.
Konec oktobra sprejeti zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva sicer s 1. januarjem 2023 za dve leti vzpostavlja pravno podlago za vzpostavitev ambulant za osebe brez izbranega osebnega zdravnika. Vključitev zdravstvenih delavcev v tovrstne ambulante bo prostovoljna. Bešič Loredan prve rezultate ukrepa pričakuje marca prihodnje leto.
Ob tem je odgovoril tudi na vprašanje glede ponedeljkove razrešitve direktorja Splošne bolnišnice Celje Aleksandra Svetelška in strokovnega direktorja bolnišnice Franca Vindišarja, ki ju je svet zavoda razrešil zaradi zamenjave identitete dveh bolnikov. "Svet zavoda je tisti, ki je opravil svoj del naloge, sam kot minister pač na to ne vplivam in nisem vplival," je dejal Bešič Loredan.
Vindišar je za Radio Slovenija po seji sveta bolnišnice povedal, da je "bila politična eksekucija uspešna". Vindišar in Svetelšek sta odstopni izjavi, ki sta ju podala po izbruhu afere, v ponedeljek sicer preklicala.
"Šlo je za izsiljeno odstopno izjavo s strani ministra. Temu so nasprotovali tako strokovnjaki s področja kakovosti in varnosti na področju zdravstva kot strokovni svet z izjemo enega člana in vse ugotovitve opravljenih nadzorov," je za Radio Slovenija še dejal Vindišar.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.