Zaradi (pre)več denarja za oboroževanje na nov referendum?

So pred nami meseci referendumov? Zaradi pokojninske reforme ga zahteva delavska koalicija, na trenutno najbolj vročo politično temo - koliko denarja bo Slovenija namenila za obrambo - pa je vložitev pobude za referendum napovedal nekdanji poslanec Levice Miha Kordiš. Razlog: odločitev vlade Roberta Goloba, da bo letos za obrambne izdatke namenila dva odstotka BDP-ja, do leta 2030 pa postopoma do tri odstotke.

Kordiš je tako začel zbirati podpise za razpis posvetovalnega referenduma o povečevanju vojaških izdatkov v Sloveniji. Opozarja, da drvimo v tretjo svetovno vojno in da zbira podpise proti povečevanju vojnega proračuna za zvezo Nato.

Da gre za Kordiševo poceni, populistično reklamo in kampanjo za njegovo nastajajočo stranko, mu očitajo poslanski kolegi. Med njimi tudi nekdanji SDS-ov poslanec, zdaj prav tako nepovezani poslanec Dejan Kaloh, ki je pred mesecem dni že sam pozval vlado, naj razpiše posvetovalni referendum o višanju sredstev za obrambo.

Skupna podpora referendumu, a drugačen pogled na obrambo

Kordiš je prepričan, da povečana vojaška poraba škoduje socialni blaginji. "Deset milijard evrov se namreč napoveduje, da bo šlo našega denarja za interese Nato pakta za vojne investicije," opozarja, da denar za oboroževanje odteka od bistvenih storitev. Trdi, da kot socialist in mirovnik že vrsto let opozarja na škodljive posledice takšne politike.

Tudi Kaloh podpira idejo referenduma o dvigu obrambnih izdatkov: "Ne pristajam na to, da bi po diktatu Bruslja in seveda tudi Nata dvigovali obrambne izdatke, brez da bi karkoli vprašali slovensko ljudstvo. Sicer zagovarja krepitev slovenske obrambe, a na način, da slovenski vojaki ne bi umirali na tujih misijah Nata, ampak da branijo ozemeljsko celovitost države. Prav tako meni, da bi povečani obrambni izdatki koristili slovenski vojaški industriji in krepili tudi druga področja, kot so civilna zaščita in energetska varnost, kar bi koristilo domačemu gospodarstvu. Kordiš ob tem opozarja na primer ZDA, katerih gospodarstvo je po njegovem mnenju odvisno od nenehnih vojn. Kaloh ima drugačno mnenje o gospodarskem vplivu in Kordiša poziva, da mora "na to gledati širše", izpostavlja evropske dobavne verige. V nasprotju z njim vidi vlaganja v obrambo kot priložnost za spodbujanje domačega gospodarstva. 

Razhajata tudi v pogledu na infrastrukturo. Kordiš vidi militarizacijo cest, železnic in Luke Koper za namen "Natovega logističnega koridorja" kot neposredno tveganje in "edini razlog, zakaj bi bila Slovenija vojaško ogrožena" Ostro zavrača vožnjo tujih tankov po slovenskih cestah in podreditev ključne infrastrukture vojaškim ciljem. Kaloh medtem meni, da bi investicije v vojaško infrastrukturo, kot so bolnišnice, lahko služile dvojnemu namenu. "Zakaj vojaške bolnišnice v miroljubnim času ne bi tudi skrbele za civilno prebivalstvo," meni, da bi lahko bile v pomoč denimo v primeru naravnih nesreč ali epidemij. Kordiš odgovarja, da bi imelo uniformirano Natovo osebje prednost pred civilisti, takšne investicije pa odtegujejo sredstva javnemu zdravstvu, ki jih nujno potrebuje, ter osebje, ki ga primanjkuje.

Kordiš namerava pobudo za posvetovalni referendum na temo oboroževanja namerava vložiti pred junijskim vrhom Nata (24.-26. junij), saj želi, da se ljudstvo izreče o zadevi, preden vlada na vrhu sprejme morebitne dodatne zaveze glede povečanja vojaških izdatkov. 

Oba gosta sta spregovorila tudi o svojih načrtih glede ustanavljanja novih političnih strank. Celoten pogovor si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.