Slovenija

Zaradi sovražnih tvitov obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni

Ljubljana, 19. 02. 2021 20.04 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Anže Božič
Komentarji
56

Koprsko okrajno sodišče je nekdanjega avtomobilističnega novinarja Martina Česnja zaradi tvitov o streljanju na migrante obsodilo na šest mesecev pogojne zaporne kazni. Sodišče je presodilo, da gre za prepovedano širjenje sovraštva, s čimer je postavilo mejo med sprejemljivimi in nesprejemljivimi komentarji na družbenih omrežjih, med svobodo govora in sovražnim govorom. O stopnjevanju nestrpnosti v družbi pa so se v parlamentu udarili tudi poslanci.

Trije sovražni tviti z idejami o pobijanju prebežnikov, ki jih zaradi neprimernosti ne bomo navajali, so nekoč cenjenega avtomobilističnega novinarja Martina Česnja stali pol leta pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Sodba sicer še ni pravnomočna. "Takšno sodbo je treba pozdraviti, pri tem pa poudariti, da tu ne gre za omejevanje stališč. Pač pa sankcioniranje pozivanja k pobojem, umorom," pove koordinatorka prijavne točke Spletno oko Urška Valentič.

Svoboda govora in sovražni govor.
Svoboda govora in sovražni govor. FOTO: POP TV

To ni prva takšna obsodba. Precedens je šele pred slabima dvema letoma razsodila vrhovna sodnica Barbara Zobec, so pa kazni zaradi spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti pri nas še vedno bolj izjema kot pravilo. "Vsekakor so te sodbe koraki, ki kažejo na dejstvo, da kot družba vendarle ne želimo dopuščati razdiralne komunikacije, ki poziva k nasilju," dodaja Valentičeva.

O sovražnem govoru na posebni seji razglabljali tudi poslanci

Tudi zato so v parlamentu danes sklicali združeno sejo dveh odborov, da bi vsaj nekoliko ustavili stopnjevanje družbene sovražnosti, ki smo mu priča zadnje čase. "Ali se lahko dogovorimo za recimo pet, samo pet besed, ki jih tukaj ne bomo nikoli uporabljali? Recimo, da nekoga označujem z lopov, kriminalec na oblasti, fašist, golazen," je predlagal poslanec NSi Jožef Horvat.

Težava je, da problem javnega sovraštva pogosto podžiga vse bolj radikalna politična retorika. Pri nas celo s piedestala državnega vodstva. Pri tem pa znata oba ideološka bloka opozarjati bolj ali manj samo na grehe nasprotnikov, medtem ko organi pregona zelo previdno in sramežljivo uporabljajo zakonska orodja. "Meja med sovražnim govorom in svobodo izražanja je na nek način zelo tenka, zabrisana," pove generalni direktor Policije Anton Olaj, vrhovni državni tožilec pa dodaja, da je delikte bolje preprečiti, kot pa kaznovati.

Najbolj ekstremne ideologije spremljajo celo obveščevalci. "Skrajno leve, skrajno desne in zagovornike skrajnega islama, ki se povezujejo s tujino in za katere se na podlagi podatkov ocenjuje, da bi lahko pomenili grožnjo nacionalni varnosti Republike Slovenije," našteje direktor Sove Janez Stušek.

Novi državni sekretar na notranjem ministrstvu Božo Predalič pri tem na podlagi domnevnih groženj premierju Janezu Janši napoveduje strožjo inkriminacijo spodbujanja nestrpnosti. 

Koronavirus pasica november
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja