Slovenija se uvršča med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Virus HIV se ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva, je pred svetovnim dnevom izpostavila Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Letos so do 20. novembra po podatkih NIJZ zabeležili 36 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je ena manj kot v enakem obdobju lani. 34 okužb je bilo med moškimi, dve pa med ženskami.
Poleg teh primerov novih diagnoz okužbe s HIV so bili do vključno 20. novembra prijavljeni še štirje primeri okužbe s HIV pri osebah, ki so letos nadaljevale zdravljenje v Sloveniji in jim je bila diagnoza okužbe s HIV postavljena že pred letom 2023 v tujini.
Letos so zabeležili 22 poznih diagnoz okužbe s HIV in 10 primerov aidsa. Pri vseh 10 bolnikih, ki so jim letos v Sloveniji postavili diagnozo aidsa, so tudi okužbo s HIV prepoznali v istem letu. Letos so v Sloveniji zabeležili tudi dve smrti, ki sta bili posledici aidsa.
Najpogostejši način prenosa še zmeraj predstavljajo nezaščiteni spolni odnosi. Največ novih okužb, in sicer 27, so tudi letos zabeležili med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je Klavsova izpostavila na torkovem nacionalnem posvetu. Ena okužba je bila med intravenskimi uporabniki drog, medtem ko med nosečnicami in otroki ni bilo novih okužb. Na NIJZ medtem ocenjujejo, da naj bi v začetku leta 2023 v Sloveniji s HIV živelo nekaj manj kot 900 oseb, od katerih naj jih približno ena desetina ne bi vedela, da so okuženi s HIV.
Najpomembnejše redno testiranje in zgodnje odkrivanje okužb
V Sloveniji večina oseb s prepoznano okužbo s HIV prejema protivirusna zdravila. Zagotovljeni sta jim kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora, vključno z vsemi najsodobnejšimi zdravili, je poudaril Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Za vse, ki menijo, da so bili izpostavljeni tveganju, je zato pomembno, da se čimprej testirajo in v primeru pozitivnega izvida tudi takoj zdravijo, v primeru negativnega izvida pa nadaljujejo preventivo. Preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno (PrEP) in poizpostavitveno profilakso (PEP) ter testiranjem v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, so zelo dobro dostopne, je dodal Tomažič.
Ob tem je opozoril, da še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovano okužbo s HIV. "Razlog je slaba informiranost prebivalstva in predvsem stigma, ki je žal prisotna tudi med zdravstvenim osebjem, zaradi česar marsikdo predolgo odlaša s testiranjem," je dejal. Prepričan je, da mora stroka v prihodnje več poudarka nameniti socialno-družbenemu vidiku okužbe s HIV.
Pogostejše testiranje je še posebej pomembno predvsem pri osebah z visokim tveganjem. Testiranje na okužbo s HIV ali z virusoma hepatitisa B in C je na voljo pri izbranem zdravniku. V zvezi s temi okužbami je anonimno brezplačno testiranje dostopno tudi na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, samoplačniško testiranje pa je dostopno tudi na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Posamezniki lahko testiranje na okužbo s HIV izvedejo tudi sami v domačem okolju, testi so na voljo v lekarnah.
V društvu Legebitra testiranje kmalu na voljo tudi za druge skupine z visokim tveganjem
Testiranje za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, nudijo tudi v društvu Legebitra, kjer so letos do oktobra opravili 1523 testov in odkrili 11 okužb z virusom HIV, je pojasnil predstavnik Legebitre Sebastjan Sitar. V prihodnjem letu bodo testiranje še razširili na dodatne ranljive skupine, in sicer spolne delavke in delavce, migrante in pa tudi uporabnike drog.
Na Legebitri se po njegovih navedbah sicer že ves čas zavzemajo, da bi bilo testiranje izven zdravstvene dejavnosti omogočeno za vse, ampak se zaradi finančnih omejitev trenutno osredotočajo zgolj na najbolj ranljive skupine. "Idealno bi bilo seveda, da bi imel kdorkoli, ki ima odpor ali strah pred zdravstvenimi ustanovami in pred zdravniki, možnost testiranja v skupnosti, saj se je to izkazalo kot dobra praksa za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi," je poudaril.
Po svetu lani 39 milijonov okuženih z virusom HIV
Prve primere tedaj še neznane bolezni aids so zdravniki opazili leta 1981 v Los Angelesu, kmalu pa so o podobnih ugotovitvah poročali še iz drugih delov ZDA in zahodne Evrope. Med obolelimi so izstopali predvsem moški, ki so imeli spolne odnose z moškimi, in uživalci trdih drog. Bolezen se je pojavila tudi med bolniki s hemofilijo in heteroseksualnimi osebami, pri čemer je postalo jasno, da se neznana bolezen prenaša prek telesnih tekočin. Povzročitelja skrivnostne bolezni, virus HIV, je francoskim znanstvenikom uspelo identificirati leta 1983. Od takrat so okužbo s HIV skupno potrdili 85,6 milijona osebam, 40,4 milijona jih je umrlo.
Po svetu je lani živelo 39 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV, od teh se jih je 29,8 milijona zdravilo z antiretrovirusno terapijo. Za posledicami aidsa je lani umrlo 630.000 ljudi. Na novo se je z virusom HIV okužilo 1,3 milijona oseb, kažejo zadnji podatkih programa Združenih narodov za boj proti HIV in aidsu (UNAIDS). Okoli šest milijonov ljudi ni poznalo svojega statusa.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.