Zaradi varnosti potrošnikov strožji nadzor spletnih platform

Državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc je na današnji seji povedal, da bo evropski zakon o digitalnih storitvah (DSA) v celotni EU veljal od sredine februarja 2024 naprej. V skladu z njim bo treba sovražni govor in druge nezakonite vsebine na internetu v EU hitreje izbrisati. Zakon naj bi zagotovil strožji nadzor spletnih platform in večjo zaščito potrošnikov.

Po navedbah Evropske komisije določa, da je na spletu nezakonito vse, kar je nezakonito tudi sicer. Spletne platforme bodo morale umakniti nelegalne vsebine takoj, ko bodo zaznane. Socialna omrežja bodo morala blokirati uporabnike, ki bodo pogosto kršili pravila. Platforme za spletno prodajo pa bodo morale še pred ponujanjem izdelkov preveriti identiteto dobaviteljev posameznega izdelka.

Na ministrstvu za pravosodje so medtem spomnili, da lahko veliko naredi za svojo varnost že posameznik sam. Predvsem se moramo samoomejiti, pa tudi izbirati ustrezna gesla in drugo zaščito. Prav tako je pomembno zavedanje, da vsebine, ki preveč obljubljajo, predstavljajo tveganje, je posvaril državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes.

Po njegovih besedah nekatera kazniva dejanja, ki se pojavljajo na spletu, sicer že zajema tudi kazenski zakonik, tako denimo kazniva dejanja preslepitve kupca, goljufije, javnega spodbujanja sovražnega govora in prikazovanja ter posedovanja pornografskega gradiva.

Tožilci pa bi si želeli bolj sodobne zakonodaje. Napredek na področju digitalne tehnologije je po njihovih navedbah zelo hiter, storilci pa mu sledijo in so pri tem tudi zelo inovativni. Posebej problematično je pridobivanje elektronskih dokazov, je poudarila Katjuša Čeferin z vrhovnega državnega tožilstva. Kibernetska kriminaliteta po njenih besedah ne pozna državnih meja, zato je mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Na zakonodajalca je naslovila prošnjo, naj bo zakonodaja takšna, ki bo omogočala učinkovit pregon tega kriminala.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vidijo problem v zasvojenosti z internetom in vseh oblikah prekomerne uporabe interneta, ker to pomeni breme za javno zdravstvo. Ustrezno spopadanje s problematiko po njihovem opozorilu zahteva celosten pristop, ki zajema vse od zgodnjega odkrivanja do evalvacije in usklajenega delovanja deležnikov, je dejala Špela Selak z inštituta.

V razpravi poslancev je Aleksander Prosen Kralj (Svoboda) internet ocenil kot pošast, ki je ušla iz nadzora. Problematika je po njegovem mnenju zelo obsežna in zadeva celoten svet. Spletni zasledovalci, ki so povsod, iz naslanjača iščejo žrtve, je izpostavil. Po njegovem mnenju bi morali otroci o nevarnostih, ki prežijo na uporabnike, izvedeti že v šoli.

Rado Gladek iz SDS se je strinjal, da je vzgojni vidik zelo pomemben. Kot je dodal, mora uporaba interneta čim prej priti v šolski sistem. Otroci namreč informacije s spleta dobesedno srkajo. Nujno si je treba prizadevati za izobraževanje in tudi ustrezno zakonodajo, je sklenil.