"Jaz bi moral še en mesec delati, pa nisem mogel, ker nimam kam dati otrok. Partnerka ima mamo, ki je brez noge, je sladkorni bolnik, otrok ne more čuvati." Oče je bil vrtnar, družina se je preživljala z dvema plačama. Ko je epidemija šolanje preselila na splet, vrtci pa so se za večino otrok zaprli, je nekdo od staršev moral ostati doma. Koronavirus je kmalu delno zaustavil tudi gospodarstvo, kar je pomenilo izgubo enega prihodka. "Cele dneve sem delal od sedmih do petih, plača je bila redna, nimam kaj reč. Zdaj pa, ko je korona, ni. Plačo ima samo partnerka. Z eno plačo ne preživimo," priznava oče.
Partnerica se v službo in nazaj vozi z avtobusom, če dela popoldan, se zanaša na sodelavce, avtobus namreč zvečer ne vozi več. Občasno jo iz službe pripeljejo tudi člani prostovoljnega gasilskega društva, katerega član je partner že dolga leta. Avtomobila nimajo. "Imeli smo zelo star avto, tehničnega ni več mogel narediti," pojasnjuje.
A bolj kot avtomobila si želijo urejenega ogrevanja. "Ponoči se zbujam, da zakurim, da imajo toplo. Malo je problem, ker je šola na daljavo, vesel bi bil, če bi lahko šli v šolo," pove. Kurijo namreč več, ker sta otroka cele dneve doma, a ker imajo le eno peč, je hiša vseeno hladna. Imajo le eno sobo, kjer pa so stene ob postelji dobesedno črne - zaradi vlage so odete v plesen. Nedavni potresi so na njihovih zidovih pustili pečat.
Njihova dnevna soba je hkrati spalnica 8- in 3-letne deklice. Vsak večer raztegnejo kavč, peči, ki jo imajo v dnevni sobi, pa ne upajo zakuriti. "Iz te peči se kadi, zato je problem monoksid. Imamo sicer tisto napravo, da ne bi prišlo do kakšne zadušitve."
In čeprav tudi trenutni dom ni kot iz škatlice, v kuhinji denimo lahko uporabljajo le dva gorilnika plinskega štedilnika, pečica pa ne dela, so prej živeli v še slabših razmerah, povedo. "Gor je bil problem, ker je bilo ogromno golobov. Deske so bile že preparale, zato je bilo še več vlage. Tudi miši so hodile not. Ko je bil kakšen naliv, je tudi voda tekla," pripoveduje oče.
3-letni hčerki so se zaradi vlage in plesni začeli pojavljati tudi prvi simptomi astme. Ob koncu obiska nam svojo največjo željo zaupa tudi 8-letnica: "Imela bi svojo sobo, polovico roza, polovico vijolično." Delila bi si jo s sestrico, ker jo ima rada, doda. Oče bi jima sobo uredil sam, če bi le imel material. Zdaj morajo le še močno verjeti, pravijo, saj se le tako želje zares izpolnijo.
KOMENTARJI (119)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.