Namesto za računalnik – z lopato v gozd: zasadili smo 700 dreves

V Sloveniji smo ponosni na svoje gozdove. A v zadnjih letih so številni naši gozdovi večkrat prizadeti v naravnih katastrofah, kot so žledolom, vetrolom in ujme, ogrožajo pa jih tudi napadi podlubnikov. Zato gozdovom moramo pomagati, da si hitreje opomorejo. 

In zato je 45 zaposlenih iz marketinga in promocije na ProPlus v četrtek dopoldne namesto, da bi sedli za računalnik v pisarni, sedlo v vozila in se odpeljalo proti Medvodam. Na območju Moš so si nadeli rokavice, poprijeli za lopate in skupaj posadili kar 700 sadik različnih drevesnih vrst.

"Odločili smo se, da bomo team building v našem oddelku izpeljali nekoliko drugače. Izkoristili smo kvoto za prostovoljstvo, ki nam jo omogoča podjetje. Danes nas je 45 prostovoljcev iz oddelka marketinga in promocije svoj običajni delovni dan zamenjalo za dan v naravi. Zasadili smo 700 novih dreves. Za vsako sadiko smo izkopali luknje in vsako sadiko pravilno umestili – pod budnim očesom kolegov iz Slovenskih gozdov. Ob tem smo se marsikaj novega naučili," je povedala Tanja Picek, vodja družbeno odgovornik projektov na POP TV. 

Zasadili so sadike gorskega javorja, hrasta gradna, bukve, divje češnje in divje hruške. Gozdar in tabornik Matjaž Špacapan iz Slovenskih državnih gozdov, ki je "bdel" nad akcijo, pa je pojasnil, da je cilj, da z vnosom teh drevesnih vrst povečamo biotsko pestrost. Kot pravi, izbira dreves ni naključna – sadijo jih predvsem na območjih, ki so jih prizadele naravne ujme in napadi podlubnikov. Na tem območju je sicer prej prevladoval smrekov gozd, z vnosom teh drevesnih vrst pa želijo poskrbeti za čebele in uživalce plodov, saj hruška in divja češnja predstavljata pomemben vir hrane za prostoživeče živali. 

Kot pojasnjuje Špacapan, se za umetno obnovo gozdov odločajo redkeje, saj slovensko gozdarstvo spodbuja sonaravno gospodarjenje. "To pomeni, da se večina slovenskih gozdov obnovi po naravni poti," pravi. Šele, ko ocenijo, da je rastna sposobnost gozda toliko zmanjšana, da je potrebna pomoč, se zasaditev opravi s pomočjo človeka. "Ta območja, ki pa jih predvidimo za sadnjo, so navadno posledica ujm oziroma drugih dejavnikov v naravi, katerim smo v sodobnem svetu čedalje bolj priča," pravi. 

V Slovenskih državnih gozdovih so tako v zadnjih desetih letih s sadnjo obnovili več kot 2000 hektarov površin in posadili skoraj 4,8 milijona sadik. To je izredno malo, pravi Špacapan, če vemo, da gospodarijo z 238.000 hektarji gozdov. 

A strokovnjaki opozarjajo, da je sajenje šele prvi korak. Sledi dolgotrajen proces nege – zaščita sadik, usmerjanje rasti in skrb za razvoj odpornih gozdov, ki bodo kos prihodnjim izzivom.

Kljub izdelanim scenarijem podnebnih sprememb, ne moremo natančno napovedati, v kakšnih podnebnih in vremenskih razmerah bodo rasla drevesa, ki jih sadimo danes. Podnebne spremembe namreč v slovenske gozdove prinašajo veliko negotovosti. Modeli napovedujejo spremembe vegetacije na več kot treh četrtinah gozdnih površin, zmanjševanje deleža iglavcev in širjenje toploljubnih vrst.

Hitrost podnebnih sprememb bi lahko močno ogrozila funkcije in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo slovenski gozdovi, opozarjajo strokovnjaki. Tudi zato imajo takšne prostovoljske akcije pogozdovanja pomembno vlogo. Ena največjih tovrstnih pobud je vseslovenska akcija Pomladimo gozdove, ki poteka že od leta 2018 in vsako leto privabi okoli tisoč prostovoljcev.

Pri obnovi gozdov igrajo vse pomembnejšo vlogo tudi podjetja. Do zdaj se je podobnim akcijam pridružilo že več kot 20 podjetij in institucij, cilj pa je vzpostaviti širše "zavezništvo za gozdove".

"Z akcijo smo želeli prispevati k bolj zelenemu okolju ter pokazati, da lahko tudi podjetja aktivno sodelujemo pri trajnostnih pobudah. Zasadili smo le en košček. Gotovo se še vrnemo, saj želimo pomagati oživiti naše gozdove," je dejala Pickova. 

Akcije so izjemno pomembne tudi z vidika ozaveščanja javnosti o pomenu gozda in skrbi zanj, poudarja Špacapan.

Slovenski gozdovi namreč niso pomembni le za lesno industrijo, temveč tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaščito tal, vode in podnebja. Če želimo, da bodo te funkcije opravljali tudi v prihodnje, bo treba nadaljevati z načrtnim in strokovnim upravljanjem – pa tudi z majhnimi, a pomembnimi koraki posameznikov.