Zaščita pred soncem ključna za preprečevanje kožnega melanoma

V Sloveniji za rakom letno zboli okoli 17.000 ljudi, skoraj polovico rakavih bolezni pa bi lahko preprečili, če bi v vsakdanjem življenju sledili 12 nasvetom, ki so zbrani v evropskem kodeksu proti raku, je izpostavila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Pri tem ima po njenih besedah ključno vlogo ozaveščanje in dvig zdravstvene pismenosti.

Kožni melanom je šesti najpogostejši rak v Sloveniji, breme bolezni pa se vsako leto veča. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo kožnega melanoma v 20 letih za 50 odstotkov več. V Sloveniji trenutno za njim zboli okoli 800 oseb na leto, je poudarila predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš.

"Skoraj 90 odstotkov kožnega melanoma nastane kot posledica izpostavljenosti UV-sevanju. Če upoštevamo vsa priporočila in se ne izpostavljamo sončnim žarkom in solariju, lahko torej breme tega raka izjemno zmanjšamo," je bila jasna. Izpostavila je tudi pomen rednega samopregledovanja kože, saj je pri zgodaj odkritem in zdravljenem kožnem melanomu preživetje skoraj 100 odstotno.

Zdrava zagorelost ne obstaja, je medtem zatrdil Bor Hrvatin Stančič z dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vsaka zagorelost je namreč poškodba kože, je opozoril. Dodal je, da se sončne kreme ne bi smele uporabljati kot sredstvo za počasno pridobivanje rjave barve, oziroma le kot zaščito pred sončno opeklino. Ustrezna zaščita pred UV-sevanjem pa po njegovih besedah ljudi ne zaščiti le pred kožnim rakom, temveč tudi pred prezgodnjim staranjem kože.

Pomen ozaveščanja pri otrocih in mladostnikih je izpostavila tudi Simona Uršič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Spregovorila je o preventivnem programu Varno s soncem, ki ga NIJZ v vrtcih in nižjih razredih osnovnih šol izvaja že 20 let, do lani pa je bilo vanj vključenih 869.000 otrok.

Znanje, ki ga otroci pridobijo, pa so želeli tudi preveriti. Spomladi 2023 so zato izvedli anketo med dijaki tretjih in četrtih letnikov iz vseh slovenskih srednjih šol, ki so jih vprašali, koliko poznajo problematiko UV-sevanja in kako se zaščitijo pred soncem. Pravilno je bilo izpolnjenih 2751 anket, rezultati pa so bili po besedah Uršič slabi.

"Ugotovili smo, da je kar 63 odstotkom dijakov zelo všeč od sončenja porjavela polt, soncu pa se jih namerno izpostavlja 28 odstotkov. Solarij so vsaj enkrat obiskali štirje odstotki anketiranih dijakov, za zaščito pred UV-sevanjem pa se najpogosteje umaknejo v senco oziroma uporabijo pripravke za zaščito pred soncem, ki pa jih ne uporabljajo ustrezno," je pojasnila. Kot odgovor na anketo so izvedli pilotni program Varno s soncem tudi v srednjih šolah, letos pa se je vabilu odzvalo 18 šol.

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je opomnila, da je v Evropi za delavce UV-sevanje najpogostejši verjetni dejavnik poklicne izpostavljenosti rakotvornim snovem. Delodajalec jim mora za zmanjšanje tveganja omogočiti delo v senci, kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih ter pogostejše odmore v senci. Prav tako mora opravljanje težjih del organizirati v zgodnjih jutranjih urah, omogočiti zgodnejši začetek dela in nuditi zaščitno obleko in opremo. Ključno je, da so delavci informirani o ustrezni zaščiti in posledicah izpostavljenosti soncu, je poudarila.