Strelovodna instalacija ščiti objekt pred direktnim udarom strele. To pomeni, da objekt v primeru udara strele ne zgori ali se kako drugače poškoduje. Da lahko strelovodna instalacija svojo funkcijo opravi, mora biti pravilno izvedena. Postavitev strelovodnih vodnikov je odvisna od oblike objekta, lokacije, njegove višine ... Prav tako je treba pri strelovodni instalaciji paziti na izbor materialov strelovodne instalacije. V primeru izbire napačnih materialov, se lahko poškoduje kakšen drugi del objekta (npr. kritina). Strelovodna instalacija ni modni dodatek k objektu, zato namestitev strelovodne instalacije običajno ni najlepši del objekta, vendar pa se s primerno izbranimi materiali ter postavitvijo same instalacije lahko njen vpliv na videz objekta zmanjša na minimum. Tako so vodniki sodobne strelovodne instalacije okrogli, nosilni elementi ustrezno zmanjšani, vse skupaj pa je izdelano iz kvalitetnih materialov.
Povezave med strelovodno instalacijo, izvedeno po strehi objekta, ter ozemljilom, zakopanim v zemlji, imenujemo strelovodni odvodi. Izvedba teh povezav povzroča največ sivih las investitorju, saj so najbolj vidne. Če se pri načrtovanju strelovodne instalacije upošteva ostale 'dele' objekta (npr. odtočne cevi meteornih vod), se lahko odvodi kar najbolj skrijejo ter tako ne uničijo truda arhitekta.
Z namestitvijo strelovodne instalacije tako uspešno zaščitimo objekt pred mehanskimi poškodbami ali požarom. Kljub strelovodni instalaciji pa lahko pride do poškodb električnih naprav v samem objektu. Do poškodb teh naprav lahko pride tudi v primeru udara strele v nek bližnji objekt ali električno omrežje. Zaščita, ki uspešno ščiti električne naprave v objektu, se imenuje prenapetostna zaščita.
Za zaščito objektov poznamo tri stopnje prenapetostne zaščite, ki se v glavnem razlikujejo po tokovni zmogljivosti odvajanja. Za kvalitetno ter zanesljivo zaščito je potrebno prenapetostne zaščitne elemente pravilno dimenzionirati. To pomeni v splošnem, da je potrebno namestiti vse tri stopnje zaščite, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo, da ob pojavu prenapetosti ne bo prišlo do poškodb električne opreme. Prepričanje, da le z eno stopnjo zaščite rešimo problem, je zmotno. Tako se običajno v praksi dogaja, da se kot prenapetostna zaščita uporabi le zadnja, III. stopnja zaščite, ki je običajno na tržišču dosegljiva v obliki različnih električnih podaljškov z vgrajeno prenapetostno zaščito. Zmogljivost odvajanja toka je v takšnem primeru okrog 6kA (8/20). To pa je občutno premalo, saj v primeru, ko se pojavi udar strele neposredno ali nekje blizu objekta, se lahko pojavijo tokovi tudi do 200kA. V tem primeru torej takšna prenapetostna zaščita ni sposobna zaščititi naprave, sama zaščita se uniči skupaj z napravo, ki bi jo morala zaščititi. V primeru instalirane kompletne zaščite, kar pomeni vse tri stopnje prenapetostnih zaščitnih elementov, pa prenapetostna zaščita uspešno zaščiti samo napravo.
Pri zaščiti pred strelo torej velja, da mora biti izvedba kvalitetna ter pravilna. Zaščite pred strelo predhodno v realnih pogojih ni mogoče preizkusiti. Tako se kaj hitro lahko zgodi, da imamo leta in leta nameščeno neustrezno zaščito, pa ni nikakršnih problemov. Ko pa nato pride do udara strele, pa se izkaže pravo stanje oz. poškodba objekta ali opreme kljub zaščiti. Zato se je pri odločitvi za strelovodno zaščito pametno obrniti na strokovnjaka, kar so vsekakor projektanti električnih instalacij. Le ti poznajo predpise ter standarde s področja zaščite pred strelo ter so tako s svojim znanjem sposobni predvideti ustrezno zaščito.
Janez Podlipnik, univ.dipl.inž.el.
Vse dodatne informacije:
HERMI d.o.o., Trnoveljska cesta 15, 3000 Celje
Telefon: 03/4260 650,
e-mail: info@hermi.si, www.hermi.si