Kako (ne)pošteni delavci smo Slovenci?

Se v času, ko smo vedno bolj kritični do delodajalcev, kdaj vprašate, kako pošteni pa so zaposleni? Zasebna detektiva z licenco Aleš Ažman in Mateja Šober Ažman iz detektivske agencije Detekta d.o.o. iz svojih izkušenj pripovedujeta, da se delavci nemalokrat okoriščajo na račun delodajalcev.

V Sloveniji se podjetja zato vedno pogosteje odločajo za nadzor nad tem, ali so delavci upravičeno zadržani z dela zaradi bolezni ali poškodbe, če se resnično vozijo v kraj, od koder bi naj prejemali plačilo za potne stroške, in ali na delovnem mestu morda niso pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc.

Zakon delodajalcem omogoča, da zaposlene preverjajo tudi s pomočjo zasebnega detektiva, ki jim lahko z metodami, ki so seveda v okviru zakona, pomagajo preveriti, ali delavci ne kršijo določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Kot pojasnjujeta detektiva, ki svoje delo seveda opravljata čim bolj neopazno, se zato odloča vedno več podjetij.

Pravite, da se vedno več podjetij zaveda, da imajo pravico preverjati, kaj se dogaja z njihovimi zaposlenimi in da si ti vedno pogosteje dvigujejo plačo z nepravilnim navajanjem kilometrine. Kakšno škodo lahko delodajalcu povzročijo nepošteni zaposleni?

Res je, ozaveščenost se dviguje in vedno več podjetij se zaveda, da imajo po ZDR pravico preverjati, kaj se dogaja z njihovimi zaposlenimi. Če zaposleni podpiše izjavo, v kateri navede, da se vsakodnevno vozi na delo iz Murske Sobote v Ljubljano, v resnici pa živi precej bližje, lahko za delodajalca to vsak mesec pomeni nekaj sto evrov višji strošek za delavca. To je seveda hujši prekršek in že podlaga za izredno odpoved delavcu.

V kakšnih primerih se delodajalci najpogosteje odločijo, da bodo za preverjanje najeli zasebnega detektiva?

Običajno delodajalci posumijo, da je nerealno, da bi se oseba po končanem dolgem delavniku vozila toliko kilometrov in se že po nekaj urah vrnila v službo. Večkrat naju poiščejo podjetja iz zasebnega kot iz javnega sektorja, čeprav imajo tudi v javnem sektorju pravico delavce preverjati s pomočjo zasebnega detektiva.

Kako mora detektiv preveriti delavca, da je kršitev dokazljiva tudi pred sodiščem?

Vseh najinih trikov in metod seveda ne morem izdati. A v praksi delodajalec pooblasti detektiva in mu predloži ustrezno pravno podlago za nadzor delavca, to sta pogodba o zaposlitvi in izjava zaposlenega za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Običajno zaposleni želi delavca preveriti, ko že sumi, da se ta ne vozi na kraj,  ki ga je podal v izjavi.

V praksi to pomeni, da detektivi podane izjave zaposlenih preverimo na način, ali delavec dejansko prihaja na delo s kraja, označenega v pogodbi o zaposlitvi, in s tem ne zlorablja svojega premoženjskega upravičenja do povrnitve potnih stroškov. Gre torej za preverjanje skladnosti vsebine izjave z dejanskim stanjem. Od delodajalca moramo pridobiti tudi podatek o delovnem času zaposlenega in ostalih morebitnih delovnih obveznosti za potrebe izključitve morebitnih kasnejših ugovorov.

Kolikokrat pa se v povprečju izkaže, da delavci prirejajo kilometrino?

V večini primerov, ko delodajalec že sumi, da je nemogoče, da bi se oseba po končanem delavniku vozila na drugi konec Slovenije in nazaj, se izkaže, da je sum upravičen in da si delavci na takšen način neupravičeno in nezakonito dvigujejo plačo.

Pojasnjujete, da se veliko kršitev pojavlja tudi v okviru izkoriščanja bolniških staležev. Kako preverjate, ali delavec morda izkorišča bolniško odsotnost.

Podjetja se lahko odločijo za preventivno kontrolo ali pa za nadzor bolniške. Kontrola je mehkejši ukrep, običajno opredeljena v internih pravilnikih delodajalca, kjer ugotovljamo ravnanja osebe na bolniški, ki ne sme biti v nasprotju z navodili zdravnika. Ta mehkejša, neprisilna metoda se je izkazala za zelo učinkovito. V podjetjih, kjer smo jo redno izvajali, se je v treh mesecih število bolniških razpolovilo, saj so bili delavci v večini primerov posledično res doma, so res počivali in se do konca pozdravili. Zaposleni takšen način preverjanja dojemajo bolj pozitivno. To za delodajalca pomeni ogromno količino privarčevanega denarja in ima dobre posledice tudi na zdravstveno stanje delavcev.

Lahko postrežete s kakšnim primerom, kjer delavec kljub temu ni upošteval bolniškega reda?

Kontrolo opravimo tako, da se po pooblastilu delodajalca oglasimo na kraju, na katerem naj bi se zaposleni zdravil in z njim opravimo pogovor. Po potrebi od njegovega osebnega zdravnika pridobimo bolniški red. Osebni zdravnik mora posredovati podatke o navodilih in dovoljenjih, ki jih ima delavec med bolniškim staležom.Ta nam pove le način zdravljenja, nikakor pa ne njegove diagnoze. Nedavno sva se srečala s primerom, ko sva potrkala na vrata, ki nama jih je odprl sodelavec preverjanega delavca. Povedal nama je, da ga že dva dni ni doma. Pustila sva mu obvestilo, da naju mora takoj poklicati, ko se vrne. Gospod naju je v paniki poklical in povedal, da je bil v tujini. Na vprašanje, kako se je lahko med bolniško odpravil v tujino, je odgovoril, da mu je to dovolil osebni zdravnik.

Verjetno je bil naslednji korak, da sta obiskala tudi njega?

Tako je. In osebni zdravnik je mirno potrdil njegove besede. Zdravnik je torej delavcu dovolil, da je v času bolniške, ko bi moral počivati, več ur potoval v tujino, ta delavec pa naj ne bi bil sposoben za delo. Zdravnik mora pacientu verjeti, da ga grozno boli, čeprav to morda ni res. Tu sistem ne gre z roko v roki. Naloga zdravnika je, da svojemu pacientu verjame, da ga grozno boli, tudi če to ni res, v tem primeru pa nastane škoda za delodajalca, ki ima kljub temu, da je bila oseba pet dni v tujini in ni prišla na delo, zvezane roke. Na koncu se je sicer izkazalo še, da je oseba istočasno delala pri konkurenčnem podjetju.

Kakšna pa je razlika med kontrolo in nadzorom?

Nadzor bolniške se opravi takrat, ko delodajalec že sumi, da zaposleni izkorišča bolniško. To na primer pomeni, da je doma, na dolgotrajni bolniški, a ta čas opravlja pridobitno delo ali celo dela za konkurenco, kar ni redek primer. Na primer, da je na bolniški zaradi hudih bolečin v križu, v resnici pa doma seka drva in nekaj zasluži še s prodajo lesa. Imela sva primer, ko je bil gospod na bolniški, a je v tem času pomagal v avtomehanični delavnici pri sosedu. Ko delodajalec to posumi, ali pa mu na uho pridejo govorice, je tudi zaradi klime v podjetju smiselno, da to preveri. 

Kako pa se lotite takšnega nadzora?

Če imaš hude bolečine, ne smeš in ne moreš nabirati gob ali s traktorjem v gozd. Nadzor opravljamo skozi daljše časovno obdobje. Pri nadzorih si pomagamo tudi z osebno zaznavo, to je z opazovanjem in sledenjem. Uporabljamo naprave za slikovno snemanje, s pomočjo katerih zagotovimo dokazno gradivo za morebitne kasnejše postopke.

Povedali ste mi, da je v porastu tudi preverjanje alkoholiziranosti in zlorabe drog.

Ker je dolžnost delodajalca, da zagotovi varnost pri delu, v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, pa je alkohol na delovnem mestu prepovedan,  je logično, da podjetja preverjajo tudi delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog na delovnem mestu.

V katerih podjetjih je po vajinih opažanjih največ težav z alkoholom?

Tega je vedno več, največ problemov z alkoholiziranostjo sva opazila v proizvodnih podjetjih.

Se delavci kdaj upirajo preverjanju z alkotestom in kaj sledi v primeru, da takšen test zavrnejo?

Naloga podjetij je, da preden pooblastijo detektiva za opravljanje alkotestov ali testov na droge, v skladu s tem uredijo Pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti in ugotavljanju prisotnosti drugih psihoaktivnih substanc, v katerem se opredeli postopek in način ugotavljanja alkoholiziranosti na delovnem mestu in tudi sankcije za delo pod vplivom alkohola. Delavci se radi izgovarjajo tudi, da naša naprava za merjenje alkohola v izdihanem zraku (alkotest), čeprav ima potrdilo o tehnični brezhibnosti, ne deluje pravilno. Takrat je dobro, da pravilnik določa, da ima delavec možnost na lastne stroške opravljati test pri drugji pristojni inštituciji  in dokazati, da ni pod vplivom alkohola na delovnem mestu.  Velikokrat se, ko teste opravimo zgodaj zjutraj, kdo izgovarja, da je zvečer spil eno pivo. To je brezpredmetno, na delovno mesto moraš priti popolnoma trezen.

Kaj pa testiranje na droge? Glede na vaše izkušnje, koliko delavcev je na delovnem mestu pod vplivom prepovedanih substanc?

Izkazalo se je, da je v marsikaterem slovenskem podjetju prisotne veliko droge. Pa niti ne toliko marihuane, kot kokaina in celo heroina. Pri tem pa gre za bolje stoječa slovenska podjetja. To preverimo tako, da s preliminarnim testom, ki iz sline pokaže na prisotnost šestih glavnih vrst droge, ugotovimo, ali je zaposleni pod vplivom prepovedanih drog. Če se izkaže, da je temu tako, mora ta takoj na inštitut za sodno medicino na odvzem telesnih tekočin. Zdravniški izvid je potem končni dokaz.

Po vsem tem se poraja vprašanje, kje se delodajalci ustavijo. Jih kdaj zanima tudi kaj drugega o svojih zaposlenih in njihovi zasebnosti? 

Delodajalci se glede na najine izkušnje zelo dobro zavedajo, da nimajo pravic poseganja in preverjana zasebnosti delavca, s takšnim primerom se še nisva srečala. Vedno večja težava, s katero se soočajo slovenska podjetja so tudi kraje. Naj gre za kraje podatkov, denarja iz blagajne ali surovin.

Surovin?

Direktor podjetja, ki se ukvarja s prevozništvom je po dolgem obdobju opazil, da njegovi stroji 'pokurijo zelo veliko nafte'. Potem je začel računati in ugotovil, da glede na račune stroji, ki naj bi potrebovali 20 litrov bencina, porabijo 40 litrov. Kako je to mogoče? Ugotovili smo, da so mu delavci dolga leta kradli gorivo tako, da so ob tankanju službenega vozila na stroške podjetja, primaknili še kanister zase, ki so ga skrili in odnesli domov. Ko smo na koncu preračunali, smo ugotovili, da je imel v enem letu za okoli 20.000 evrov škode, v petih letih je to 100.000 evrov. To se je dogajalo po malem, a dlje časa, dokler se številke že zelo očitno niso več ujemale.

Kraje verjetno dokazujete drugače kot le z opazovanjem?

To lahko odkriješ na različne načine. Lahko denimo določene predmete nastaviš in namažeš s posebno nevidno pasto ali gelom, potem pa pod UV svetlobo vidiš, kje vse se je oseba dotikala predmeta

Kaj sta opazila po vseh teh letih dela, vaju sploh še kaj preseneti?

Iz preteklih primerov, ki sva jih preiskovala, sva ugotovila in doživela že marsikaj. Ko misliš, da si videl že vse, naju zna še vedno kdaj kaj presenetiti. Človeška domišljija in iznajdljivost očitno res nimata meja.

Preberite tudi, kako smo se z zasebnima detektivoma odpravili na lov za prešuštniki.