Zasebniki zaradi pritiskov razmišljajo o prekinitvi sodelovanja z ZZZS

"Slovensko zdravstvo vemo, kje je, vemo pa tudi, da skoraj vse zdravniške organizacije, ki obstajajo, govorimo enako, zgodi pa se nič kaj dramatičnega," je na novinarski konferenci ob robu jubilejnega 30. spomladanskega srečanja Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki danes in v soboto poteka v Portorožu, opozoril Igor Dovnik.

Koncesionarji razmišljajo tudi o prekinitvi sodelovanja z ZZZS

Zasebniki po njegovih pojasnilih podpirajo kolege iz javnih zavodov Nazarje, Celje, Kranj, Maribor in Ptuj in so jim v oporo "proti zdravstveni zavarovalnici in zdravstveni politiki, ki ruši slovensko zdravstvo". Kot je izpostavil, "je zdravstvo v osnovi namenjeno ljudem, za katere skrbimo strokovnjaki, ki pa smo tudi ljudje".

"Koncesionarji razmišljajo tudi o prekinitvi sodelovanja z ZZZS, v kolikor bo plačnik zdravstvenih storitev še naprej izvajal finančne in organizacijske pritiske na zdravnike in z birokratskimi nebulozami oviral naše delo s pacienti. Politike pozivamo, naj omejijo vpliv ZZZS na izvajalce zdravstvenih storitev in sprejmejo zakone, ki bodo v končni fazi koristili pacientom," je poudaril.

'Stanje v zdravstvu je lahko strašno preprosto ali preprosto strašno'

Zasebni zdravniki in koncesionarji na primarni in sekundarni ravni po Dovnikovih besedah pravzaprav delijo usodo kolegov iz javnih zavodov, ki so prvi povedali, da več ne morejo. V zasebništvu stanje po njegovi oceni ni bilo še nikoli "tako stisnjeno ob zid in obremenjeno, kot je danes".

"Stanje v zdravstvu je lahko strašno preprosto ali preprosto strašno," je ob tem dejala zobozdravnica Sabina Markoli. Kot je dodala, že dve desetletji opozarjajo na stanje, pa jih nihče ne posluša, "če pa že, ne upošteva predlogov, ki gredo v smeri, da bi bil naš zdravstveni sistem sodoben in evropsko primerljiv".

Markolijevi se zdi slovenska zakonodaja katastrofalno slaba in je praktično ni možno popraviti. Še najlažje bi bilo po njenem mnenju, da se zakonodaja napiše nekje v Evropi, na primer v sosednji Avstriji, Slovenija pa jo samo prevede. "Tako drugačni, kot so drugje, namreč ne moremo biti," je dodala.

'Pacient mora postati osrednja točka prizadevanj zdravstvenega sistema'

Dovnik je ob tem pohvalil ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki se je prvi po dolgem času odzval na njihovo prošnjo za sestanek. Do tega sicer še ni prišlo, Dovnik pa upa, da bo kmalu. Že lani je sicer strokovno združenje oblikovalo dokument s štirimi točkami oz. zahtevami do nove vlade.

"Pacient mora postati osrednja točka prizadevanj zdravstvenega sistema in mora kot tak imeti izbiro, kdo ga bo zdravil, po možnosti metode zdravljenja in zavarovanja, kje ga bo plačeval. Zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti pa moramo prav tako imeti izbiro, kako in koliko bomo delali," je dejal.

V tretji točki izpostavljajo, da je plačevanje programov in koncesije že zdavnaj preživeto. "Dostop do javno zbranega denarja, ki se zdaj zbira pri ZZZS in upamo, da se bo v prihodnje še kje drugje, mora biti enak za vse državljane v skladu s pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, prav tako pa vsi izvajalci, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvenih storitev, lahko izvajajo te storitve, ki so pravica, in so financirane iz javnih sredstev," je naštel.

Za normalno delujoč zdravstveni sistem je obvezna tudi konkurenca ponudnikov zdravstvenih zavarovanj, je kot zadnjo od zahtev do nove vlade izpostavil Dovnik.