Zasedanje državnega zbora

Slednja temelji na ustavnih obveznostih in mora biti, kot določa resolucija, obravnavana tako, da bo omogočila ohranjanje slovenske identitete, jezika, kulture in kulturne dediščine v državah, kjer živijo Slovenci. Omogočati mora tesne in obojestransko koristne stike ter spodbujati delovanje obeh strani v skupno korist, kar naj se kaže tudi v predstavljanju Slovenije v svetu. Resolucija se nanaša na Slovence, ki živijo izven Slovenije, razen tistih, o katerih govori leta 1996 sprejeta resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Po različnih ocenah živi izven Slovenije približno 500.000 Slovencev oziroma več kot četrtina vseh pripadnikov slovenskega naroda. Od tega je skoraj 60.000 slovenskih državljanov s stalnim bivališčem zunaj Slovenije. V resoluciji o odnosih s Slovenci po svetu je med drugim zapisano, da temeljno politiko sodelovanja Slovenije s Slovenci po svetu določa DZ, za njeno izvajanje pa je pristojna vlada. V skladu z resolucijo naj bi si parlamentarne stranke prizadevale za soglasje glede temeljnih načel omenjene politike, sicer pa resolucija podrobno določa tudi finančno podporo in glavna področja sodelovanja Slovenije s Slovenci po svetu. Skrb za avtohtone slovenske manjšine v sosednjih državah ter slovenske zdomce in izseljence opredeljuje tudi 5. člen slovenske ustave. Ta še določa, da lahko Slovenci brez slovenskega državljanstva uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Skrb za slovenske manjšine v sosednjih državah pa natančneje opredeljuje resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin, medtem ko za ostale kategorije Slovencev po svetu doslej ni bilo oblikovanih splošnih usmeritev politike oziroma odnosa Slovenije do njih.