Znanstveniki iz obeh držav so po njegovih besedah pokazali trdno odločenost za dosego skupnih rezultatov raziskovanj odnosov med državama v 20. stoletju. Kot je še povedal Suppan, so se na zasedanju pogovarjali tudi o avnojskih sklepih, prvi rezultati zasedanj pa naj bi se pokazali že spomladi prihodnje leto.
Komisija skupnih dokumentov predvidoma ne bo izdelala le za tiste dele zgodovine, kjer bo med Slovenijo in Avstrijo premalo skupnih točk, je še povedal Suppan. Vprašanje avnojskih sklepov o razlastitvi in izgonu nemškogovorečih prebivalcev v nekdanji Jugoslaviji po drugi svetovni vojni bosta preučevali dve mešani raziskovalni komisiji. Pri tem gre predvsem za določitev kolektivne krivde, ki pa je po besedah Suppana tudi slovenski zgodovinarji ne zagovarjajo več. Suppan je še izrazil pripravljenost zgodovinarjev, da individualno sodelujejo pri morebitni skupni avstrijsko-slovenski deklaraciji o zgodovini.
Na zasedanju so določili tudi časovni načrt dela komisije. Ta naj bi delo končala konec leta 2003, prve rezultate raziskav pa naj bi predstavili že na plenarnem zasedanju spomladi 2003 v Ljubljani.
Zasedanje zgodovinskega dela komisije je kot uspešno ocenil tudi predstavnik avstrijskega zunanjega ministrstva Thomas Buchsbaum, pristojen za komisijo. Dodal je, da zgodovinarji sicer niso imeli naloge izdelati konkretnih predlogov za politično rešitev spornih vprašanj, obstaja pa "interes politike za dosego rezultatov".
Ločeno od zgodovinskega dela je sicer v sredo v Gradcu zasedal tudi pravni del komisije, ki jo sestavljajo trije avstrijski in trije slovenski izvedenci za mednarodno pravo. Ta del komisije bo po besedah Buchsbauma obravnaval pet tem, med njimi tudi avnojske sklepe in manjšinska vprašanja. Prvi rezultati dela pravnikov pa naj bi bili znani že letošnjo jesen.
