Kot prva se pred pristojnima odboroma predstavila prvak NSi Jernej Vrtovec in prvak Demokratov Anže Logar. Vrtovec kot kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko, Logar pa kot kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport.
Vrtovec ministrstvo za infrastrukturo dobro pozna, saj ga je vodil že med letoma 2020 in 2022. "Poznam zaposlene, poznam izzive, poznam še nedokončane projekte, ki izhajajo še iz tega obdobja, poznam projekte, ki smo jih takrat zastavili, pa se danes še izvajajo," je poudaril na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ za infrastrukturo.
Pod ministrstvo se vrača tudi področje energetike, zato bo po njegovih besedah najprej potrebna reorganizacija in vzpostavitev delujočega sistema. Ob vrnitvi na ministrstvo bo, kot je napovedal, najprej pregledal finančno stanje, tudi na direkciji za infrastrukturo, pa seznam investicij, podpisanih pogodb.
Investicije v infrastrukturo se morajo po njegovi oceni uresničevati učinkoviteje. "Največji problem pri vodenju investicije ali začenjanju investicijskega toka posameznih projektov je, da je vsak, ki ima v tej državi pet minut časa, želi določeno investicijo zaustaviti, bodisi je to neka civilna iniciativa, organizacija, skupnost, ali celo nekateri državni organi, ki blokirajo druge državne organe. To je treba ustaviti," je bil jasen.
Želi si, da bosta s prihodnjo ministrico za okolje in prostor - kandidatka za ministrico je Polona Rifelj - tvorno sodelovala, da se bo za strateške energetske in infrastrukturne projekte pripravila posebna zakonodaja, na podlagi katere se bo določeno stvar umestilo v prostor.

Sprejemanje državnih prostorskih načrtov v državi in pridobivanje gradbenih dovoljenj po Vrtovčevih besedah namreč traja predolgo.
Gradbena dela tudi ponoči
Napovedal je tudi, da se bodo gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoč promet, izvajali tudi ponoči. "Danes imamo oz. ima Dars pogodbe z izvajalci, kjer je zapisano, da se ti projekti izvajajo celoten svetel del dneva. Če greste mimo Domžal ob 18. ali 19. uri, tam ne vidim nobenega," je podčrtal in se vprašal, če Dars zaradi tega kogarkoli pokliče na odgovornost.
Vrtovec ob tem pričakuje, da se bodo vsaj pri Postojni, kjer je največji prometni zamašek, že konec tedna dela začela izvajati ponoči. "Če je problem hrup, bomo te probleme rešili, seveda v skladu z različnimi presojami, ampak če lahko v tujini izvajajo dela ponoči, bomo tudi v Sloveniji," je dejal.
Med infrastrukturnimi projekti je napovedal širitev avtocestnega omrežja, pospešitev gradnje tretje razvojne osi, nadaljnja vlaganja v železniško omrežje. Pri zagotavljanjem financ je omenil sodelovanje s tujimi skladi, bankami, investitorji. "Kajti brez dostopne infrastrukture ne more biti razvoja," je dejal.
Pospešitev postopkov za Jek 2
Na področju energetike je po Vrtovčevih besedah cilj dolgoročna energetska samozadostnost in neodvisnost ter robustnost elektroenergetskega sistema, razvoj energetskega sistema na kombinaciji jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije ter ostalih racionalnih obnovljivih virov, kamor ne šteje vetrna energija.
"Moj pristop bo pametna, stvarna energetska politika, in ne zelena aktivistična energetska politika. Ključen projekt mojega mandata ne bo torej iskanje odgovorov v kvazi zelenem dogovoru, ampak bo ključen projekt pospešitev postopkov za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem," je napovedal.
Izgradnja Jek 2 po njegovi oceni predstavlja konkurenčen, zanesljiv, predvidljiv vir energije.
Pri tem je izpostavil možnost sodelovanja slovenskega gospodarstva v vseh razvojnih stopnjah - od zasnove, gradnje opreme, zagonskega testiranja, sofinanciranja. "Tukaj so tudi drugi pozitivni učinki na gospodarski razvoj in življenjski standard ter visoko kvalificirana delovna mesta, ki jih v Sloveniji potrebujemo," je izpostavil.
Po njegovih besedah je morda potreben tudi dogovor s kakšno drugo državo. Ob tem je dejal, da je treba rešiti vprašanje morebitnega sodelovanja Hrvaške pri odlagališču radioaktivnih odpadkov Vrbina. "To bo treba nemudoma rešiti, tudi zaradi morebitnega sodelovanja v prihodnje," je dejal.
Slovenija po besedah bodočega ministra potrebuje tudi strategijo energetike do leta 2050, ki da bo osnova za spremembo obstoječe in pripravo nove zakonodaje s področja energetike, predvsem na področjih spodbujanja izgradnje razpršenih proizvodnih proizvodnih virov. Napovedal je tudi prenovo nacionalnega energetsko podnebnega načrta do leta 2040 s pogledom do leta 2050.
Med drugim se je dotaknil naložb z dvojno rabo. Meni, da je treba začeti z aktivnim povezovanjem predvsem elektroenergetike in vojske, tudi na področju razvoja na primer vodikovih tehnologij, novih tehnologij, hranilnikov električne baterije, kibernetske varnosti in tako naprej. Razmislek bo po njegovih besedah potreben tudi na področju upravljanja elektrodistribucijskih podjetij.
Bodoča vlada bo, kot je napovedal, preverila tudi rabo premoga. Na področju hidroenergetike pa je med ključnimi projekti izpostavil čim hitrejšo umestitev v prostor treh hidroelektrarn na srednji Savi in končno začetek gradnje hidroelektrarne Mokrice.
Logar na dodatnem zaslišanju še danes zvečer
Zaslišanje Logarja medtem še ni zaključeno. Po današnji uvodni okoli 45-minutni predstavitvi Logarja ter nekaj postavljenih vprašanjih je odbor na predlog predsednik odbora Roberta Potnika (Demokrati) ob nasprotovanju članov iz vrst Svobode izglasoval sklep, da se postavljanje vprašanja omeji na pet minut in da lahko vsak član vprašanja postavi enkrat. Glede na dolžino razprav ob dotlej postavljenih vprašanjih je namreč sklepal, da seje ne bodo mogli zaključiti do 12. ure.
Člani iz Svobode so protestirali, da gre za omejevanje demokracije in da ne morejo opravljati svojega dela. Ob 12. uri, ko naj bi se seja končala, saj je predvidena predstavitev drugega kandidata za ministra, seznam prijavljenih k razpravi oz. postavitvi vprašanja še ni bil izčrpan. Potnik je kljub temu želel dati sklep, ali odbor podpira Logarjevo predstavitev za ministra, na glasovanje.
Ko pa je Logar, sicer predsednik stranke Demokrati, dejal, da bi rad odgovoril na vsa vprašanja in da se strinja s tem, da se seja nadaljuje v prvem možnem terminu, je Potnik sejo prekinil in določil, da se bo nadaljevala v torek zvečer. A je kasneje prišlo do spremembe, obravnavo so tako nadaljevali še danes pozno zvečer.
V predstavitvi o državi razvojnikov
Logar je medtem danes v predstavitvi na odboru DZ za gospodarstvo, delo in šport poudaril, da je treba ukrepati, da Slovenija ne bo zaostala v razvoju za drugimi državami. "Če ne bomo napredovali, bomo zelo hitro, najprej v absolutnem, potem pa še relativnem pogledu nazadovali s tistimi, ki hodijo po poti reform," je izpostavil.
Ministrstva ne prevzema za to, da bi ohranjal status quo ali vihtel meč nad drugače mislečimi, ampak da bi prisluhnil prebojnikom, vizionarjem, delavcem, da bi s sodelavci prilagodil zakonodajni okvir, da bi omogočil dvig dodane vrednosti, ter da bi hkrati vodil dialog "s tistimi, ki se morda bojijo sprememb, ker ne vedo, v katero smer ta razvojni cikel gre".
"Slovenija v naslednjih letih potrebuje konstruktivni razvojni konflikt med državo, gospodarstvom, zaposlenimi in znanostjo. In to v bistvu združuje ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport," je tudi v luči morebitnega konflikta s sindikati dejal kandidat za vodenje resorja, ki bo združeval gospodarstvo in delo.
Tega ne vidi kot nevarnost, ampak kot konkurenčnost prednost. "Združitev zbližuje tri partnerje iste zgodbe o uspehu - delodajalce, delojemalce in glede na to, da gremo po poti inovacij, tudi inovatorje. Če želimo preiti od družbe izvajalcev v družbo ustvarjalcev, je to predpogoj za uspešno delo," je dejal.
Dodal je, da prestrukturiranja gospodarstva brez sodelovanja delodajalcev in delojemalcev ni. Ministrstvo bo po njegovem mnenju dalo "platformo za socialni dialog", ki da bo prinesel zakonske predloge, ki bodo pomembni za vse tri partnerje. "Združeno ministrstvo ni nadomestilo socialnega dialoga, je njegov institucionalni okvir," je povedal.
Ker da ima Slovenija denar, talente in infrastrukturo, nima pa učinkovite alokacije, naloga ministrstva ni podeljevati sredstva, ampak predvsem odstranjevati ovire na poti razvoja in ustvarjati okolje, ki omogoča večjo produktivnost, več podjetništva, posledično višje plače in več priložnosti za uresničevanje dobrih idej. Ukrepi za to so zapisani v koalicijski pogodbi, je navedel.
O sindikatih
Združitev resorjev gospodarstva in dela vidi kot konkurenčno prednost, ministrstvo pa naj bi bilo platforma za socialni dialog med delodajalci in delojemalci, pri čemer je Logar kot tretjega partnerja navedel "inovatorje", kar je v odgovoru na vprašanje ministra za delo, ki opravlja tekoče posle, Luke Mesca (Levica Vesna) utemeljil s potrebo po posebnem poudarku na sektorjih, kjer je visoka dodana vrednost.
Mesca je med drugim zanimalo, kakšen je Logarjev odnos do sindikatov in kako se bo z njimi dogovarjal. Tudi Damijan Bezjak Zrim (SD) je dejal, da ga skrbi socialni dialog, saj bo minister hkrati zastopal interese delodajalcev in delavcev.
Logar je dejal, da zaradi združitve pod en resor pričakuje boljši, hitrejši dialog. Ob tem je spomnil, da tudi v prejšnjem mandatu "ni bilo idile" na Ekonomsko socialnem svetu in da so delodajalci začasno iz njega izstopili.
Mesec je vprašal tudi glede pokojninskega sistema in opozoril na predvideno povečanje sredstev iz pokojninske blagajne, ki se morajo doplačevati za pokojnine samostojnim podjetnikom. Razkorak pri njihovih vplačanih prispevkih in izplačanimi pokojninami bo s predvideno razbremenitvijo pri plačilu prispevkov namreč večji.
Medtem ko je Mesec opozoril, da bodo tudi pokojnine kot pravica iz dela v Logarjevem resorju, je ta dejal, da so po njegovem mnenju za razpravo o pokojninah bistveno primernejši drugi ministri. Povedal je, da bo demografski sklad "točka preloma, ki bo dejansko pripeljal drugačne poglede na upravljanje z državnim premoženjem in zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne" ter da je v koalicijski pogodbi v razdelku demografije več alinej, ki se nanašajo na pokojnine.
O športu bolj skopo
Področju športa se v predstavitvi ni posvetil. Omenil ga je skupaj s turizmom v okviru prilagoditev na ministrstvu, ki da se bo notranje konsolidiralo. Med drugim namerava vzpostaviti sistem kazalnikov uspešnosti dela, pri katerem namerava uporabljati tudi orodja umetne inteligence.
Logar je bil deležen očitkov, da v predstavitvi sploh ni omenil področja športa. Robert Janev (Svoboda) je opozoril, da je v koalicijski pogodbi šport omenjen samo v zvezi z davčnimi statusi. Logar je dejal, da je razvoj športa na posameznem območju stvar lokalnega okolja in da morajo biti občine za to ustrezno podprte. Za športnike so po njegovih besedah pomembni pogoji normiranih s. p., davčne spodbude, dohodninske olajšave in spremembe razredov ter razvojna kapica pa pomemben element spodbujanja vrhunskega športa. Kot pomembno je izpostavil tudi nadgradnjo sistema davčnih spodbud za financiranje športa.
Člane iz Svobode so med drugim zanimali tudi načrti glede dodeljevanja delovnih dovoljenj tujcem in glede digitalnih nomadov. Logar je zagovarjal oblikovanje davčnega okolja, ki bi pritegnilo podjetja in poklice z visoko dodano vrednostjo v Slovenijo.
Glede ukinitve študentskega s. p. v času druge vlade Janeza Janše je Logar dejal, da je takrat šlo za del paketa reforme pokojninskega zavarovanja in da je bil ukinjen v dogovoru s socialnimi partnerji v izredno težkem obdobju, ko se je sprejemal zakon za uravnoteženje javnih financ, tako da "primerjati ti dve obdobji ni smiselno".
Zaslišanje osmerice
V vladni ekipi, ki jo predlaga Janez Janša, bo ob njem sedelo 15 ministrov. V pogajanjih je med koalicijskimi partnericami največ, sedem ministrskih stolčkov pripadlo SDS, štiri NSi, Demokratom trije, Fokusu eno, SLS pa je ostala brez svojega ministrskega kandidata.
Kandidati bodo danes in v torek članom pristojnih odborov DZ predstavili svoje načrte za vodenje ministrstev.
Opoldne sta se pred matičnima odboroma začeli predstavitvi kandidata za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost Janeza Ciglerja Kralja in kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića.
V popoldanskih urah sta sledili predstavitvi kandidata za ministra za obrambo Valentina Hajdinjaka in kandidatke za ministrico za kulturo Ignacije Fridl Jarc. Kot zadnja danes sta ob 18. uri na zaslišanje pred odborom prišla kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc in kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj.
Zaslišanja preostale sedmerice kandidatov pa se bodo zvrstila v torek.
Če ne bo političnih presenečenj, pa bo DZ o imenovanju četrte Janševe vlade predvidoma odločal v četrtek.






































































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.