Slovenija

Zaslišanje ključnih prič

Ljubljana, 17. 10. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
M.Ž./STA
Komentarji
0

Pred preiskovalno komisijo, ki ugotavlja ozadje napada na novinarja Mira Petka, sta pričala koroški podjetnik Janko Zakeršnik, o katerem je Petek veliko pisal, in bivši direktor SRD Marjan Rekar. Zakeršnik napada na Petka ni želel komentirati.

Komisija, ki jo je vodil predsednik Mirko Zamernik, meni, da ključne priče šele prihajajo na vrsto.

Janko Zakeršnik, direktor podjetja Eurocity, je imel med pričanjem veliko pripomb na delo novinarjev oziroma poročanje o njegovi domnevni vlogi pri primeru Petek. Izrazil je prepričanje, da poročanje v medijih ni delo novinarjev, ampak da za vsem skupaj stoji nekdo, ki ga želi uničiti. Zaradi škode, ki mu jo je povzročilo poročanje medijev, morajo v podjetju sedaj veliko truda vložiti v dokazovanje, da takšne navedbe ne držijo. Njegovo podjetje v glavnem posluje s tujino, je še povedal in dodal, da je imel zato kar nekaj težav pri poslovanju z nekaterimi tujimi partnerji. Dodal je, da bi lahko novinarji pri njegovem podjetju preverili tudi drugo plat zgodbe, vendar ga ni nikoli nihče obiskal ali kaj vprašal. "Vse to je skuhano iz novinarskih vrst, od ljudi, ki ne vedo, kako je vodit gospodarstvo in kako lahko je nekoga oblatiti," dodaja Zakeršnik.

Ime koroškega podjetnika Janka Zakeršnika se je večkrat pojavljalo ne le v Petkovih člankih, temveč tudi v pričanjih pred komisijo. Zoper Mira Petka je vložena tudi odškodninska tožba zaradi obrekovanja s strani Zakeršnika, ki od njega zahteva odškodnino v višini petih milijonov tolarjev, poleg tega pa še za novinarja sporen pogoj, da o Zakeršniku ne napiše niti besedice več.

Poleg Zakeršnika je pred člani komisije nastopil tudi Marjan Rekar, ki je bil v času, ko je novinar Petek pisal o nekaterih sumljivih transakcijah, povezanih s sumom pranja denarja v koroški podružnici Nove kreditne banke Maribor (NKBM) in tudi prodaji nekaterih podjetij, prvi mož Slovenske razvojne družbe.

Zakeršnik je med pričanjem o sumljivih pologih v koroški podružnici NKBM dejal, da so mu polog 100.000 mark v več zneskih namesto enega svetovali uslužbenci banke. Zatrdil je tudi, da ni vedel, da mora banka o tako visokih transakcijah podatke sporočati uradu za preprečevanje pranja denarja. Kot je zatrdil, so bile marke njegovi prihranki.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10