Mama pokalice našla v šolski torbi: mladoletnik več dni hospitaliziran

Mladoletnika sta starša med vikendom našla v sobi očitno omamljenega. Sam ni znal nič povedati, nekaj je momljal, med potjo na UKC Ljubljana je bruhal in zanikal, da bi kar koli zaužil. Zdravniki so posumili, da je zaužil nekaj toksičnega. Običajni testi za droge niso pokazali nič, saj gre za nove droge, ki vsebujejo snovi, ki jih testi ne morejo detektirati. Otroka so v naslednjih dneh temeljito preiskali, zadeva se je začela razpletati v ponedeljek, ko je mama v bolnišnico prinesla dva paketka snovi, ki so ju starši našli v njegovi torbi. Potem so z analizo ugotovili, da snov vsebuje polsintetični kanabinoid. Šlo je za blago zastrupitev, a otrok je bil več dni hospitaliziran, je dogajanje pojasnil predstavnik Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana Damjan Grenc.  

To pa ni bil prvi tak primer zastrupitve s to psihoaktivno snovjo, je povedal. Že pred nekaj časa so obravnavali mlado žensko in starejšega gospoda. Pri tem je prav tako šlo za štiridnevno hospitalizacijo: "Če si predstavljate 60-letni gospod, v plenicah, ki ne more govorit, ne more sam do stranišča." 

Pokajoči kristali, ki jih je zaužil mladoletnik, ki je pristal v bolnišnici, vsebujejo polsintetični kanabinoid HHC-C9 (CC9). "To so snovi, ki imitirajo učinke THC oziroma kanabisa, ki ga z moduliranjem molekule lahko spremenijo v aktivno snov, obenem pa se izognejo snovem, ki so regulirane," je na današnji novinarski konferenci pojasnil Marko Verdenik iz Združenja DrogArt.  

Gre za dogodek, ki ga spremljajo v sistemu zgodnjega obveščanja, pojasnjujejo na NIJZ. Namen tega je, da takoj, ko se nova nevarna snov zazna, sistem razprši informacijo o tem, poudarjajo na NIJZ. Dogodek se še preiskuje, NIJZ še nima dokončnega izida obravnave tega primera, vendar sporočajo, da je sistem zgodnjega obveščanja narejen tako, da v največji možni meri zajame to problematiko in jo tudi komunicira.  

Snov potem dodajo na seznam prepovedanih drog, pojasnjujejo na NIJZ. Snov HHC, ki so jo odkrili v tem primeru, je sicer v Sloveniji že skoraj dve leti prepovedana, a je na police lahko prišla zaradi luknje v zakonu, saj novejša različica te snovi, ki je bila uporabljena, trenutno še ni na seznamu prepovedanih drog."Vsaka snov, ki je legalna, ni nujno varna za uživanje. Delujte samozaščitno," pozivajo v Združenju DrogArt.  Na NIJZ pojasnjujejo, da včasih traja celo do leta dni, da na seznam prepovedanih drog dodajo 'prenovljeno' različico.

Takšne, predrugačene snovi namreč niso na seznamih prepovedanih drog, dokler jih skozi sistem zgodnjega obveščanja o novih psihoativnih snoveh ne zajamejo in na koncu, če ugotovijo, da so nevarne, nanj uvrstijo.

Sistem zajema več deležnikov, ki med seboj sodelujejo, denimo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana oziroma njihov center za klinično toksikologijo in farmakologijo, DrogArt, generalna policijska uprava in laboratorij Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Namen sistema je, da snov, ko se pojavi, prepozna, se o njej poroča tudi evropski agenciji za droge in se o njih obvešča uporabnike. Razprši se torej potrebna opozorila organizacijam, ki imajo stik z uporabniki drog. Če bi šlo za večji izbruh ali nevarnost za javno zdravje, pa bi obvestili tudi splošno javnost, je danes pojasnila Mateja Jandl z NIJZ.

Vloga DrogArta v tem sistemu je pridobiti čim več podatkov uporabnikov, da izvedo, kakšna so tveganja. "Tukaj je največja problematika ravno to, da gre za popolnoma nove snovi, tako da je zelo malo informacij o tveganjih, odmerkih, kontraindikacijah z nekimi zdravstvenimi stanji, kaj se dogaja, če se to uporablja v kombinaciji, če to uporabljajo zelo mladi ljudje, skratka, tukaj tavamo popolnoma v temi, zato tudi na DrogArtu to budno spremljamo in zbiramo informacije," je pojasnil Verdenik.

Dodaten problem predstavljajo snovi, ki se tržijo v obliki bombonov, čokoladic, pokalic, kot je primer Dynamite Popping Candy, "ki na prvi izgled delujejo varnejše za uporabo, če jih primerjamo s prepovedanimi substancami, ki so v obliki praškov, kristalov, tablet. Tako lahko neizkušeni osebi dajo lažen občutek varnosti in bo prej zaužila ta izdelek," je opisal Verdenik.

Še en problem pa je lažno oglaševanje, saj deklaracija na samem izdelku pogosto odstopa od tega, kar dejansko pokaže laboratorijska analiza. Ali pa na deklaraciji celo piše, da ni namenjena za zaužitje, ampak gre za dekorativen ali pa kozmetični izdelek, s čimer se prodajalec zaščiti pred odgovornostjo, v resnici pa izdelek obljublja psihoaktivne učinke. Po pojasnilih Nadje Škrk iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na ministrstvu za kmetijstvo v pripravi zakon, po katerem bi proizvode, ki dajejo izgled živila in bi se lahko zaužili, šteli za živilo, s tem pa bi bilo podvrženo drugačnim omejitvam. "In skušamo tudi na ta način zadevo rešiti," je dejala na vprašanje o izogibanju zakonskih omejitev pri prodaji teh snovi. V glavnem so sicer dostopne v specializiranih trgovinah.

Obenem pa so izdelki, ki se uporabljajo oralno, praviloma močnejši, saj celotna psihoaktivna snov vstopi v krvni obtok naenkrat, uporabnik torej torej zaužije vse naenkrat in ne dozira postopoma, poleg tega koncentracija aktivne snovi pogosto ni znana. Zato tudi prihaja do zastrupitev. Tako Verdenik svetuje, naj bodo uporabniki, če že posežejo po teh snoveh, previdni in ne zaužijejo denimo celega bombona naenkrat.

V DrogArtu izvajajo tudi anonimno testiranje, kamor lahko uporabnik prinese izdelek, ki ga dajo v laboratorijsko analizo in uporabnika obvestijo o dejanski sestavi vzorca, s čimer lahko tudi preprečujejo predoziranja, hospitalizacije in podobno.

V ljubljanskem kliničnem centru so, kot smo poročali, obravnavali že tri zastrupitve mladoletnikov, ki so zaužili pokajoče kristale z okusom jagode, ki se v Ljubljani prodajajo kot Dynamite Popping Candy. Laboratorijska analiza je pokazala, da so vsebovali polsintetični kanabinoid, ki predstavlja resno tveganje za zdravje, opozarjajo na ministrstvu za zdravje in DrogArtu. 

Na dogodek je pred dnevi na spletni strani opozorila organizacija DrogArt, kjer so zapisali, da je pediatrična klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana "obravnavala primer intenzivne hospitalizacije mladoletne osebe zaradi zastrupitve s tem izdelkom". Analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pa je pokazala, da vzorec pokajočih kristalov z okusom jagode vsebuje polsintetični kanabinoid HHC-C9 (CC9), o katerem pa se bolj malo ve. 

"Znano je, da so njeni učinki podobni akutni zastrupitvi s THC, z doživljanjem neprijetnih občutkov, kot so zmedenost, tesnoba in strah. Fizični učinki vključujejo tahikardijo, slabost, bruhanje, krče, motnjo zavesti in poslabšanje motoričnih zmogljivosti ter slabšo artikulacijo," so zapisali. Uporabo izdelka odsvetujejo.