Zasuk v kranjskogorskem turizmu? Nova županja ga ne namerava uničiti

Občina Kranjska Gora, ki je del gorenjske statistične regije, meri 256 kvadratnih kilometrov in se po površini sicer uvršča na visoko 17. mesto med 212 slovenskimi občinami, toda poselitev je skoncentrirana predvsem v le nekaj naseljih Zgornjesavske doline.

V času epidemije se je število prebivalcev močno povečalo. Skok za 2300 novih prebivalcev s 5225 na 7522 je predstavljal skoraj 44-odstotno rast, saj so številni lastniki počitniških nepremičnin na upravni enoti spremenili svoje prebivališče, da bi se lahko bolj svobodno gibali po državi. To je pomenilo, da je bila Kranjska Gora tudi v času omejitvenih ukrepov precej polna, večji je bil tudi pritisk na trgovine, pošto in lekarno, kar je jezilo številne domačine, čeprav je povečano število prijavljenih prebivalcev občinski blagajni prineslo tudi precej več prihodkov od povprečnine.

Ker Kranjska Gora velja za privlačno turistično destinacijo, zanimanje za nepremičnine tam že nekaj časa ne pojenja. Cena na kvadratni meter je že presegla 5000 evrov, pri najbolj prestižnih projektih novogradenj naj bi dosegla celo 10.000 evrov, kar je seveda precej nad zmožnostmi velike večine lokalnega prebivalstva. Drugače misleči odgovarjajo, da se prišleki niso vzeli od nikoder, in da če ne bi "ta domači" v ta namen prodajali svoje zemlje ter spreminjali namembnosti zemljišč, vse te nove pozidave niti ne bi bilo v takem obsegu.

Tako enim kot drugim pa preglavice povzroča prometni kolaps, saj predvsem počitnice, prazniki ali pa zimski oziroma poletni konci tedna z lepim vremenom v Zgornjesavsko dolino poleg stalnih vikendašev privabijo tudi trume izletniške pločevine in iskanje prostega parkirnega mesta ali mize zato pogosto predstavlja misijo nemogoče.

Toda občina se je pod vodstvom zadnjega župana Janeza Hrovata kljub tem razprtijam vseeno lepo razvijala naprej, zato je bilo za številne presenečenje, ko je septembra letos sporočil, da se za tretji županski mandat ne bo potegoval. Ob tej odločitvi je dejal, da je izpolnil večino zastavljenih ciljev in občino pripeljal na sam vrh razvitosti, dohodkov na prebivalca: "Pobiramo vsa prestižna priznanja in nagrade v turizmu in gospodarstvu, dvignili smo prepoznavnost bolj, kot sem verjel," je dejal po poročanju časnika Gorenjski glas. 

Je pa vseeno kandidiral za občinskega svetnika (sicer na zadnjem mestu) Alpske liste, ki jo je zastopal Blaž Veber, in jeseni se je zdelo, da je Hrovatov naslednik na županskem stolčku že znan, to pa bi hkrati pomenilo, da bi približno enaka ostala tudi usmeritev občine.

Preobrat

Toda 4. december je prinesel spremembo: Veber je prepričal le 40 odstotkov tistih, ki so se odpravili na volišča, potrebno večino glasov pa je osvojila Henrika Zupan, ki je v volilni kampanji poudarjala, da želi občino vrniti občanom. Njena zmaga pa je narisala gube na obraz zaposlenih v gostinstvu in turizmu, saj jih skrbi, da bo to panogo zdaj preprosto uničila. Zupanova je v pogovoru za našo spletno stran zagotovila, da tega ne namerava storiti.

"Zavedam se, da je turizem najpomembnejša panoga v občini Kranjska Gora, od katere živi veliko ljudi," poudarja nova županja, ki meni, da je edina težava množični enodnevni turizem v takem obsegu. "In glede tega se bomo morali pogovoriti. Morda tudi na kakšnem širšem srečanju, kjer bodo vsi lahko povedali, kako vidijo razvoj naprej – od gostinskih in turističnih ponudnikov do občanov. Tudi ljudi, ki ne živijo od turizma, moramo vprašati, česa si želijo. Slišati je treba tudi ljudi, ki so v povsem drugačnih poklicih in si ne želijo postati niti sobodajalci. Tudi za njih je treba poskrbeti, da bodo v kraju radi živeli," je za 24ur.com pojasnila, da si sama turizem predstavlja tako, da morajo biti zadovoljni in občani in delavci v turizmu, tako bodo zadovoljni tudi obiskovalci.

"Potrudila se bom delati v dobro Doline, v dobro občanov, pa tudi obiskovalcev. Je pa dejstvo, da nikoli ne moreš ugoditi vsem. Tudi, če želiš še tako dobro, zagotovo ne bodo vsi zadovoljni,"  ji je jasno.

Brez omejevanja enodnevnih gostov, le ureditev parkiranja 

Pred nekaj leti je izpostavljanje enodnevnih gostov Bledu naredilo precej škode, vendar Zupanova poudarja, da nikakor ne gre za to."Enodnevnih gostov ne bomo omejevali in ne bomo, rekli, da jih ne želimo," ob tem zagotavlja. "Nekaj pa bo treba narediti predvsem glede prometa, treba bo urediti vstope v te alpske doline, kjer je velik pritisk enodnevnih gostov, tam se dejansko ustvari kaos. Niti slučajno ne bomo rekli, da ne želimo enodnevnih gostov, vsi bodo zaželeni, ampak urediti pa bo treba, da ne bo prišlo do tako velike obremenitve, da bodo zaparkirani vsi parkirni prostori, vključno z zasebnimi zemljišči," je izpostavila težavo, ki pesti domačine. Ob tem pa razume tudi izletnike: "Če se je človek že pripeljal vse do Kranjske Gore, normalno, da bo tam na vsak način poiskal neko luknjo, kamor bo lahko stlačil svoj avtomobil."

Razmišlja v smeri, da bi obiskovalce nekako obveščali, koliko parkirnih prostorov je v občini še na voljo, ali pa da bi v sodelovanju s sosednjo jeseniško občino morda uredili velik parkirni prostor pred vstopom v Zgornjesavsko dolino, od koder bi enodnevne obiskovalce nato z javnim prevozom prepeljali v Kranjsko Goro, Rateče. Tisti, ki pridejo kolesarit, pa bi se po že obstoječi kolesarski stezi lahko odpeljali tudi s kolesom.

Poleg ureditve perečega problema prekomerne obremenitve s pločevino ima nova županja tudi svojo vizijo razvoja kranjskogorskega turizma. To je dvig ravni turizma za nekaj letvic, pravi.

"Da se raven ponudbe dvigne višje, ponudimo domačo hrano, lokalne izdelke. Da s tem pokažemo, da je ponudba v Kranjski Gori kakovostna. Morda bi to pomenilo tudi dvig cen, vendar bi potem tudi zaposlene lahko plačali bolje," je spomnila na težavo s pomanjkanjem kadrov, s katero se sooča gostinsko-turistični sektor. Tudi lokacija kranjskogorski občini na tem področju ne dela usluge, saj se marsikdo od domačinov raje odloči za delo v Italiji ali Avstriji: "Morda pa bo nato, če bo boljša plača, vseeno raje ostal v domačem kraju, namesto da se vsak dan vozi. Morda s tem vseeno koga pridobimo, da ostane," razmišlja.

'Na lokalni ravni barve niso pomembne'

57-letna Henrika Zupan je bila večino kariere zaposlena v lokalnem gospodarstvu. Tudi po poteku zadnjega direktorskega mandata je ostala na Komunali Kranjska Gora, zdaj je tam vodja financ in računovodstva. Pravi, da je v zadnjih dveh letih začela dobivati vse več namigov ljudi, naj poskusi še z vstopom v politiko.

"Moje preteklo poklicno delovanje je znano, preverljivo. 16 let sem bila direktorica tukajšnjega komunalnega podjetja. Morda so me za to vlogo prepoznali zato, ker sem vedno delovala povezovalno, nisem izključevala, znala sem poslušati. Skrbela sem, da so bili sodelavci zadovoljni, da so bile zadeve urejene in da so bile tudi službe, ki smo jih opravljali, opravljene, kakor je treba," razmišlja o odgovoru na vprašanje, zakaj meni, da se je ljudem zdela primerna za to vlogo. V lokalno politiko namerava prenesti izkušnje iz vodenja podjetja.

Presenečena je bila že v prvem krogu, ko je med osmimi kandidati pričakovala približno 15 odstotkov, dobila jih je skoraj 38. Tudi v drugem krogu, kjer ji je nasproti stal Blaž Veber, je nazadnje slavila kar z 20 odstotki prednosti pred njim.

Čeprav je kandidirala na nestrankarski listi Živimo v dolini, je nazadnje dobila tudi podporo etabliranih strank. "V drugem krogu mi je brez kakršnih koli zahtev podporo najprej ponudila stranka SD, nato še SDS. Že takoj sem povedala, da ne bom nikogar izključevala ali odklanjala podpore, saj se mi zdi, da na lokalnem nivoju ni pomembno, ali si na levi ali desni, rdeči, beli, črni ali zeleni. Pomembno je, da vsi delujemo v dobro Doline. Tudi naši programi so si bili precej podobni, zato računam na sodelovanje vseh članov občinskega sveta, ne glede na to, ali so mi zdaj dali podporo ali ne," je poudarila. Prav tako je upala, da bo dobro sodelovala tudi s protikandidatom Vebrom, ki nastopa v vlogi direktorja občinskega turizma, vendar naj bi se ta po naših informacijah vseeno vmes že odločil za odstop s tega položaja.

Kampanja se ji je v prvem krogu zdela v redu, v drugem pa je postala bolj napeta, celo umazana, predvsem na družbenih omrežjih. "Iz konteksta v neki oddaji so vzeli, da bom uničila turizem v Kranjski Gori. Nikoli nisem tega rekla. Takrat so se začele res grde objave. Pojavljali so se anonimni profili, ki jih prej ni bilo in so delili te objave. In takrat sem poudarila, da ni moj način, da komuniciram in obračunavam preko družbenih omrežij. Je pa kar boleče, človeka prizadane," priznava. Zaveda se, da bo morala imeti zdaj tršo kožo: "Očitno politika dopušča tako raven. Me pa to žalosti."

Glavni očitek Zupanovi je sicer bil, da bo na položaje v občini pripeljala "staro gardo", če osvoji mandat. "Ne bom pripeljala nikogar iz stare garniture. Tudi na objavljen razpis za direktorja občinske uprave računam, da se bodo prijavili strokovni ljudje. Je res, da je izbira na županu, vendar pričakujem, da bom prepoznala človeka, ki bo res strokoven in mu bom lahko zaupala," odgovarja.

Brezplačno parkiranje za domačine

Ena izmed njenih predvolilnih obljub je bila, da lokalnim prebivalcem ne bo več treba plačevati za parkiranje. Jo namerava izpolniti? "Parkiranje za domačine bo brezplačno. To se mi zdi kot nagrada za njihovo potrpežljivost v času turističnih vrhuncev. Od turizma je prišlo toliko denarja v naš proračun, da je prav, da občanom iz tega naslova tudi nekaj ponudimo. Je pa res, da tega ne morem narediti takoj, ker to ni samo odločitev županje, ampak tudi svetnikov, to je treba urediti pravno formalno. Obljuba pa je bila dana in prepričana sem, da je izvedljiva in bom tudi stala za tem," je zagotovila. Po naših informacijah je postopek za urejanje tega vprašanja že v teku.

Višina cene parkiranja, ki je bila določena v zadnjem letu, pa moti tudi vikendaše, saj so lastniki nepremičnin v občini in preko tega ter s svojo stalno prisotnostjo prav tako prispevajo v občinski proračun tudi v "mrtvih" mesecih. Trenutno pa so izenačeni z vsemi ostalimi izletniki in morajo za letni abonma odšteti 250 evrov. Cena letne dovolilnice za parkiranje osebnih vozil na Bledu denimo stane 90 evrov, primerjajo.

Zupanova napoveduje, da bodo pregledali tudi celoten sistem abonmajev in njihovo ceno: "Težko rečem, kakšna bo odločitev, ampak mislim, da bosta tako Odlok o mirujočem prometu kot ta pravilnik potrebna spremembe oziroma bosta na novo zapisana."

Načrti v občini

Ne bo pa spremembe pri sezonskih vozovnicah za učence tamkajšnjih šol, te bo občina še naprej financirala. "Absolutno. Tistega, kar je bilo dobrega, ne bomo ukinjali," poudarja nova županja.

Želijo poskrbeti tudi za smučarski avtobus, urediti igrišča za otroke, kolesarski poligon "pumptrack", Mojstrana potrebuje drsališče. V občini sta za zdaj dve ambulanti, trudili se bodo, da bi vzpostavili še tretjo, "turistično".

V programu imajo še eno trgovino, ki ne bo v središču Kranjske Gore, da bo možno parkiranje in se bo voziček lahko pripeljalo do avtomobila. "Omenjala se je lokacija v Logu, ampak to ni občinsko zemljišče in treba bo preveriti, na kakšen način lahko občina pomaga, da bo ta ponudnik zainteresiran priti. Saj veste, da so cene zemljišč v Kranjski Gori visoke in vsak trgovec bo moral preračunati, ali se mu ta investicija splača," pravi Zupanova.

"Kranjska Gora, mislim, da je pozidana skoraj že kar do konca. Pozidava je precej agresivna, ampak morda je to tudi zaradi tega, ker še nimamo sprejetega občinskega prostorskega načrta. Čakamo ga že kar dolgo časa in smo ena izmed zgolj 20 občin v Sloveniji, ki ga še nima. V teh osmih letih mandata Janeza Hrovata ni bil sprejet. Ko je prevzemal mandat od Jureta Žerjava, je bil ta načrt obljubljen, pa ga še danes ni," pravi Zupanova, ki se sicer zaveda, da je za njegovo pripravo treba pridobiti tudi določena soglasja ministrstev in drugih pristojnih.

V svojem mandatu namerava poskrbeti, da bo občinski prostorski načrt končno sprejet, saj je ta tudi temelj za različne investicije v občini.

Ob tem poudarja, da občina Kranjska Gora ni samo Kranjska Gora, ampak so tudi druga naselja – Rateče, Podkoren, Gozd - Martuljek, Srednji Vrh, Belca, Mojstrana, Dovje, Radovna. "Zavzemala se bom za približno enakomeren razvoj vseh krajev, od Rateč do Radovne. To vedno sicer ne bo mogoče, saj bodo včasih kakšne investicije, zaradi katerih bo tisto leto kakšen kraj bolj v ospredju in drugi bolj prikrajšani. Trudila se bom, da bodo krajevne skupnosti altivno sodelovale in naprej prenašale potrebe ter želje občanov," napoveduje.