The New York Times: Nihče ne more konkurirati Janezu Janši pri odganjanju volivcev

"Po zmagi na volitvah s pomočjo napadov na osovražene elite se desni populisti na nekdanjem evropskem vzhodnem komunističnem krilu soočajo z vse večjim nasprotovanjem zaradi odziva na pandemijo in avtoritarnega načina vladanja," uvodoma piše novinar The New York Timesa Andrew Higgins. Razlogi za usihanje popularnosti voditeljev Madžarske, Poljske in Slovenije so sprejemanje nepriljubljenih protikoronskih ukrepov, kriza zdravstvenega sistema in predvsem njihova konfliktna retorika, navaja avtor.

Na Madžarskem se je proti Viktorju Orbanu povezala združena opozicija, na Poljskem se je konservativna vlada začela posluževati "levičarskih ekonomskih ukrepov", da bi si povrnila zaupanje javnosti, v Sloveniji pa desna vlada Donaldu Trumpu naklonjenega premierja beleži katastrofalen upad javne podpore. Ameriški časnik ob tem spomni na čestitke, ki jih je Janez Janša prek družbenega omrežja poslal Donaldu Trumpu za "zmago" na novembrskih predsedniških volitvah. "Janša je samooklicani bič liberalnih, ali kot sam pravi, komunističnih elit." Njegov položaj pa naj bi bil med omenjenimi populističnimi voditelji najmanj stabilen. 

Časnik izpostavlja, da je Janševa stranka do relativne zmage na volitvah prišla z močno protimigrantsko retoriko, ob oblikovanju vlade na začetku epidemije pa je imel 65-odstotno podporo, ki zdaj zdrsnila na bornih 26 odstotkov. "Janša je tako nepopularen, da njegovih zavezniki zapuščajo ladjo. Ulični protesti proti njemu so pritegnili na desettisoče ljudi, v sicer mirni podalpski državi s samo dvema milijonoma prebivalcev." Vendar se je Janša kljub temu obdržal na oblasti in prestal glasovanje o nezaupnici v parlamentu. Nekdanji minister za šolstvo Žiga Turk je za newyorški časnik povedal, da je Janši zaradi desetkanja zaveznikov v parlamentu preostalo zgolj napadanje političnih nasprotnikov na Twitterju.

Da nacionalistični populizem ostaja sila, dokazuje Marine Le Pen, ki kljub slabemu rezultatu na preteklih lokalnih volitvah, ostaja resen kandidat za zmago na predsedniških volitvah prihodnje leto. Le Penova je sicer v zadnjem času precej omilila svojo retoriko glede priseljevanja, evroskepticizma in evra. Prav tako je voda na njen mlin tudi dejstvo, da nikoli ni bila na oblasti in se ni soočila z izzivi, s katerimi se soočajo vzhodnoevropski voditelji.

Trojici držav epidemija ni prizanesla, najslabše pa se godi Madžarski, ki ima drugo najvišjo stopnjo smrtnosti na svetu, takoj za Perujem. "Največjo nevarnost za voditelje, kot sta Janša in Orban, pa kažejo znaki, da se njihovi prepirljivi nasprotniki končno združujejo. Na Madžarskem se je raznolika in prej prepirljiva vrsta opozicijskih strank združila, da bi se na volitvah prihodnje leto potegovala proti vladajoči stranki gospoda Orbana Fidesz. Če bi ohranili zavezništvo, bi po anketah lahko zmagali," piše The New York Times. Kot je za časnik dejal zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič, Janšo "podpira njegova volilna baza, vendar ga veliko ljudi tudi sovraži". Kot je dejal Gabriječič, je stranko SDS zapustil, ker se je oddaljila od "zdravega odziva na ustaljeno levosredinsko pravoverje in postala zatočišče paranoikov in nacionalističnih ksenofobov. Val je zato v celotni regiji izgubil svoj momentum". 

"Bolj kot Trump je vzhodnoevropske desničarje navdihoval Netanyahu in njegova 'etnična demokracija'"

"Vladavina Donalda Trumpa nikoli ni bila sprožilec za uspeh evropskih populistov, ki so na volitvah dosegali uspehe, še preden je newyorški poslovnež naznanil svojo kandidaturo na volitvah leta 2016. Toda Trump je podobno mislečim politikom v Evropi zagotovil kritje in samozavest, upravičil je njihove verbalne ekscese in njihov boj v majhnih, vase usmerjenih državah spremenil v neustavljivo globalno gibanje," piše Higgins. 

Strokovnjak za vzhodno in srednjo Evropo na dunajskem Srednjeevropskem inštitutu za družbene vede Ivan Krastev pa je za časnik dejal, da so ameriški politični krči manj pomembni za vzhodno Evropo kot padec Benjamina Netanyahuja v Izraelu, državi, ki jo je označil za "resnične sanje evropskih nacionalistov" - "etnično demokracijo" z močnim gospodarstvom, močno vojsko in sposobnostjo upiranja zunanjim pritiskom. "Negativna koalicija proti Netanjahuju," je dejal, je globoko šokirala evropske desničarske populistične voditelje, "ker jim je Izrael bil vzor".

Orban se je sedaj usmeril h krepitvi svoje baze z napadi na LGBT-skupnost in migrante, medtem ko se je poljska vladajoča stranka posvetila socialnim ekonomskim ukrepom, kot so višanje davkov za bogate, nižjim dajatvam za revnejše in subvencijam za nakupe stanovanj. "To se je zgodilo potem, ko se je strankina priljubljenost lani poleti z okoli 55 odstotkov letos maja znižala na nekaj več kot 30 odstotkov, deloma zaradi pandemije, pa tudi zaradi jeze, zlasti v velikih mestih, zaradi zaostrovanja že tako strogih zakonov o splavu," piše The New York Times in dodaja, da "nihče ne more konkurirati Janezu Janši pri odganjanju volivcev", saj da ni storil nič, razen, da je kritike označeval za komuniste in igral na karto razkola iz druge svetovne vojne.

Žižek: Impotenca levice je grozljiva

Eden najbolj znanih Slovencev, filozof Slavoj Žižek, ki zase pravi, da je "zmerno konservativni marksist", pa medtem opozarja, da je še prezgodaj, da bi lahko odpisali voditelje, kot so Janša, Orban in Jaroslaw Kaczynski. "Nacionalistični populisti so le redko zmagovali na tekmovanjih popularnosti," meni Žižek, ki dodaja, gre njihov uspeh predvsem pripisati razsulu njihovih nasprotnikov, ki so preveč osredotočeni na "pretiran moralizem", in vprašanja, ki večino volivcev ne zanimajo, namesto, da bi naslovili prave ekonomske probleme. "Impotenca levice je grozljiva," je neposreden Žižek.

"Evropski maršal Twito z vihtenjem Twitterja cilja na medije"

Ameriški časnik pozornost namenja tudi Janševim prizadevanjem za nadzor medijev po vzoru Madžarske in Poljske. Del teorije zarote, ki jo forisira slovenska desničarska vlada, je napad na medije, "ki jih želi prikazati kot izdajalske levičarje, ki si državo prizadevajo vrniti nazaj v komunistične čase".

"Gre za "taktiko v trumpovskem slogu", ki običajno ne bi vzbudila večje zaskrbljenosti zunaj meja majhne balkanske države s samo dvema milijonoma prebivalcev, toda Slovenija v začetku julija prevzema predsedovanje Svetu EU. Predsedovanje vključuje večinoma suhe birokratske posle, vendar določa agendo gospodarsko-političnega bloka s skoraj 450 milijoni ljudi. Pogledi gospoda Janše so tesno povezani z neliberalnimi vladami na Madžarskem in Poljskem, ki jim prav tako očitajo spodkopavanje kritičnih medijev in spodbujanje divjih teorij zarote," v drugem članku z naslovom "Evropski maršal Twito z vihtenjem Twitterja cilja na medije" piše Higgins. 

Eden od vodilnih ameriških časnikov opozarja, da bi med slovenskim predsedovanjem lahko dodatno škodo utrpela prizadevanja, da bi voditelji, kot je Viktor Orban, spoštovali svobodo medijev in druga načela, na katerih temelji EU. Ob tem v ZDA niso spregledali niti Janševih napadov na STA, (ne)financiranja medijev, njegovega zapisa o "Vojni z mediji" in poročila evropske komisarke za človekove pravice Dunje Mijatović, ki je opozorila na erozijo medijske svobode v Sloveniji, Janša pa je Mijatovićevo označil za "del omrežja lažnih novic, ki ga plačujejo davkoplačevalci".

Janša in njegovi privrženci vztrajajo, da so pritožbe zaradi groženj svobodi medijev zbirali ljudje z levega dela političnega spektra, brez smisla za humor. "Je strasten človek, ki govori stvari na Twitterju," je dejal Mitja Iršič, predstavnik za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo. "Vendar obstaja razlika med tem, ko na internetu poveš kaj neumnega in to uresničiš v resničnem življenju." Marko Milosavljević, profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede, pa je dejal, da grožnje medijem presegajo žaljivke na Twitterju. "Medijev ne vidijo kot čuvaja, temveč le kot čivavo, ki ji vržejo kosti in ta teče za njimi." Mednarodni inštitut za tisk ter še pet vodilnih organizacij za svobodo medijev in novinarskih organizacij v Evropi so marca v pismu Evropski komisiji izrazili zaskrbljenost zaradi poslabšanja svobode medijev v Sloveniji, še navaja časnik.