'Zaustavite razkroj svobode govora in medijske svobode'

V danes objavljenem poročilu komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović slovenske oblasti poziva, da zaustavijo razkroj svobode govora in medijske svobode. Poudarja, da sovražni javni diskurz ter tudi zastraševanje, ki je usmerjeno v aktiviste civilne družbe in tiste, ki izražajo kritična mnenja, omejuje svobodno izražanje in ima lahko negativen vpliv na medijsko svobodo. 

Komisarka zato predstavnike slovenske vlade poziva, naj ukrepajo in umirijo napetosti v družbi ter začnejo spodbujati medsebojno spoštovanje in izmenjavo mnenj. Pri tem poudarja odgovornost političnih voditeljev, posebej članov vlade, da medijske platforme uporabljajo na odgovoren in spoštljiv način. "Predstavniki vlade naj se vzdržijo stigmatizirajočih in zavajajočih komentarjev o delu civilne družbe in javno obsodijo tovrsten diskurz drugih," je zapisala. 

Ob tem pa komisarka obžaluje, da vse kaže, da je slovenska vlada izkoristila epidemijo covida-19, da onemogoči svobodo izražanja politične opozicije in drugače mislečih. 

Številni ukrepi, ki so omejevali pravico do protestov, vključno s podaljšanimi splošnimi prepovedmi javnih zborovanj in globami, izrečenimi protestnikom, se zdijo nesorazmerni in lahko ogrozijo svobodo izražanja. Čeprav razume odgovornost oblasti, da zaščiti zdravje državljanov, komisarka priporoča, da najdejo boljše ravnotežje, da podprejo pravico do svobodnih in mirnih združevanj. 

Mijatovićeva poudarja, da demokratično vodenje pomeni vključevanje javnega mnenja, in opozarja na vrsto težav, od nadlegovanja, zastraševanja in tožb novinarjev, omejitev dostopa do informacij javnega značaja in vladnih ukrepov proti javnim medijem. Pri tem komisarka predvsem opozarja, da so novinarke tarča seksističnega in mizoginističnega sovražnega govora. Komisarka zato priporoča, da oblasti sprožijo javno razpravo o tem, kako se spoprijeti s problematiko nadlegovanja novinark, ter razpravo o spremembi zakonodaje, ki bi preprečila tožbe, katerih cilj je onemogočanje javnega zbiranja. Priporoča tudi, da se novinarjem olajša dostop do informacij javnega značaja.

Komisarka poudarja, da imajo javni mediji specifično vlogo v demokratični družbi, saj zagotavljajo visokokakovostno informiranje za vse segmente družbe. Ob tem obžaluje ukrepe vlade, ki spodkopavajo neodvisnost, kredibilnost in finančno stabilnost javne televizije (RTV) in Slovenske tiskovne agencije (STA). "Za medijsko svobodo v Sloveniji je izredno pomembno, da se ohrani neodvisnost tiskovne agencije, zato slovensko vlado znova pozivam, da zagotovi sredstva za STA." 

Komisarka priporoča povečanje transparentnosti medijskega lastništva, zato da se prepreči vmešavanje v uredniško politiko na osnovi političnih ali komercialnih interesov. 

Ob koncu zapiše, da vse kaže na to, da je potreben pregled več različnih zakonov o medijih. Upoštevati pa bi morali tudi mnenja medijskih strokovnjakov in predstavnikov. In nazadnje še priporoča, da oblasti razmislijo o oblikovanju nacionalne strategije za krepitev medijske neodvisnosti in pluralizma, s ciljem, da bi bolje umerili javno financiranje medijev. 

Komisarka se je pred pripravo poročila virtualno sestala s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič (ki je kasneje odstopila), ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem in ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom. Poleg njih se je sestala še z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). 

Svoja mnenja pa so podali tudi novinarji javnih, komercialnih, neprofitnih medijev in medijski strokovnjaki, predstavniki civilne družbe, akademiki ter politiki. 

Ministrstvo za pravosodje bo organiziralo konferenco o sovražnem govoru na spletu

Na ministrstvu za pravosodje so v odzivu zapisali, da pozdravljajo prizadevanja Sveta Evrope za spoštovanje svobode izražanja in medijske svobode, ki ju zagotavlja EKČP, ter da so s komisarko sodelovali pri pripravi poročila in podali tudi pojasnila v okviru svojih pristojnosti. Poudarili so, da zagovarjajo neodvisnost medijev in novinarjev ter nasprotujejo kakršni koli obliki napada ali ustrahovanja novinarjev.

Strinjajo se s komisarkino ugotovitvijo glede porasta sovražnega govora, zato nameravajo v ta namen v okviru predsedovanja Svetu EU organizirati konferenco, ki se bo posebej osredotočila na vidik sovražnega govora na spletu, izzivom pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj, odstranjevanju nezakonitih sovražnih vsebin in v zvezi s tem odgovornosti ponudnikov internetnih storitev in spletnih portalov, upoštevaje mejo, ki sovražni govor loči od še dopustne svobode izražanja. Posebej bodo tudi naslovili položaj žrtev sovražnega govora, so še sporočili. 

LMŠ: Gre za vse nas in našo prihodnost

"Vladavina prava, osebne pravice in svoboščine, neodvisne veje oblasti in svoboda medijev – vse to so stebri demokracije, ki nikoli ne bi smeli postati predmet prisvajanj posameznih strank, trgovanja, kaj šele orodje za obračunavanja z drugače mislečimi," pa so v odzivu zapisali v LMŠ. Poudarjajo še, da osebni in parcialni interesi posameznih strank pri tem nimajo kaj iskati. 

"Šele ko bodo začeli vsi delovati na ta način, bomo lahko govorili, da imamo pravo demokracijo – demokracijo za ljudi. Sicer nas čaka nevaren zdrs v nedemokratične prakse in mehko obliko totalitarizma. Ne gre samo za medije, gre za vse nas in našo prihodnost," dodajajo.

Predsednica SD Tanja Fajon pa je na družbenem omrežju izrazila prepričanje, da bo tudi komisarka slišala očitke o pristranskosti in neobjektivnosti, pa čeprav gre za glas mednarodne organizacije, ki ga je treba jemati skrajno resno in odgovorno. Za vlado so mediji gotovo prioriteta, pa ne da jim zagotovi svobodo, ampak si jih hitro podredi, je zapisala.

"V SAB se pridružujemo apelu komisarke Dunje Mijatović, naj vlada preneha z uničevanjem medijev, se vzdrži sovražnega govora, vzpostavi financiranje STA in medijem dovoli neodvisno poročanje. Še eno v nizu bruseljskih pisem daje vedeti, kako zelo okrnjen je naš ugled," je dejala Alenka Bratušek.

Hojs: Nihče od slovenskih novinarjev ni omejen

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je glede poročila povedal, da ta ne odraža navedb, ki jih je sam predstavil Mijatovićevi, še posebej ne navedb, vezanih na svobodo govora. "Mislim, da nihče od slovenskih novinarjev ni omejen v svoji svobodi govora, celo več, mislim, da take svobode govora, kot jo imate slovenski novinarji in slovenski predstavniki medijev, ni nikjer drugje na svetu," je novinarjem ob robu srečanja z italijansko notranjo ministrico Luciano Lamorgese na Brdu pri Kranju dejal Hojs.

Povedal je, da so na ministrstvu za notranje zadeve na poročilo podali svoje mnenje. Ta mnenja se sedaj po Hojsovih podatkih zbirajo na ministrstvu za zunanje zadeve, saj se poročilo nanaša tudi na priporočila drugim ministrstvom. "Seveda bomo vse nepravilne ali pa pomanjkljive navedbe kategorično zanikali," je poudaril minister.

"Po moji oceni je seveda to poročilo v veliki meri, tako kot večina stvari, ki jih slovenski novinarji izvozite v Evropo, nastalo deloma pri nas," je v izjavi medijem še dejal Hojs. Ob tem je navedel, da je v pogovoru z Mijatovićevo sam eksplicitno izpostavil tri napade na novinarje, ki pa v poročilu niso navedeni, temveč je v poročilu povsem en drug primer. "Torej skrajno nenavadno in skrajno neverodostojno," je sklenil minister.

Ministrstvo za kulturo je v odgovoru zavrnilo navedbe komisarke. V odgovoru vztrajajo, da je svoboda izražanja v Sloveniji zagotovljena z ustavo, prav tako pa da je delo novinarjev neovirano. "Te pravice in svoboščine medijev in novinarjev niso bile kršene s strani kakršnih koli avtoritarnih ali pravnih ukrepov s strani vlade," so med drugim zapisali.