Avtorica prispevka: Polona Križnar
Odločitve nadzornega sveta Vzajemne so se najbolj razveselili upokojenci, z njo pa je zadovoljna tudi vlada. Zamrznitev premij pa je le začasna, predvsem politična rešitev, ki finančnih težav v zdravstvu ni rešila.
Izgube za osnovno zdravljenje ostajajo, zdaj se bodo kopičile tudi pri dopolnilnem. Ostaja pa vprašanje kdo in kako bo v prihodnosti plačeval stroške slovenskega zdravstva.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je, kot kaže, našla denar, zato upokojencem, statistično največjim porabnikom zavarovalniškega denarja, ni povišala premij. Vodstvo je, s pomočjo tudi političnih pritiskov, popustilo močni volilni bazi upokojencev.
Vlada pa je Vzajemni še obljubila hitro sprejetje tako imenovanih izravnalnih shem, kar preprosto pomeni, da se dobiček in izguba enakomerno porazdelita med ponudniki teh storitev ter da so pogoji zavarovancev pri vseh treh enaki.
Marko Jaklič predsednik uprave Vzajemne je prepričan, da je takšna odločitev pravilna in da bodo v zavarovalnice do izravnave lahko vzdržale. "Seveda če bo do te sistemske rešitve prišlo v kratkem času," pravi Jaklič.
Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Jurij Gorišek je prepričan, da "če je neka stvar javni interes, je ne moreš prepustiti čistemu podjetništvu, maksimizaciji profita, divji konkurenci in podobnemu." Gorišek zatro meni, da je takšna področja treba regulirati.
Ekonomist Maks Tajnikar je pojasnil, da v zdajšnji obliki financiranja zdravstvenega zavarovanja od sto odstotne cene storitev Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije krije večjo del cene, razliko do polne cene pa krije prostovoljna zavarovalnica, kjer je oseba dodatno zavarovana.
Zdravstvena reforma nujno potrebna
Že nekaj let se pristojni zavedajo, da je zdravstvena reforma nujna. Zato so lani pod pokroviteljstvom ministra za zdravje Dušana Kebra spisali belo knjigo, ki pa jo zdaj že popravljajo.
Sporen je namreč dopolnilni del zavarovanj, saj se zanj borijo tri zavarovalnice – Adriatic, Triglav in Vzajemna. Slednja grozi z višjimi premijami, češ da so jim ostali predvsem starejši prebivalci, ki največ porabijo. Zato hočejo izravnalne sheme.
Gorišek je prepričan, da se v primeru, da ne bi prišlo do izravnav, lahko zgodijo samo hitrejše podražitve in posledično hitrejše raszlojevanje med slovenskim prebivalstvom, kar pa ni cilj socialnega tržnega gospodarstva. "Mislim, da je Slovenija dovolj bogata in dovolj usposobljena, da sledi skandinavskim principom urejanja razmerij, zato se mora na nek način ta solidarnost negovat in to je eden od načinov, ki je napisan v zakonu o zavarovalništvu in ni izveden že štiri leta," opozarja Gorišek.
Minister Keber je dejal, da je ministrstvo v okviru reforme zapisalo, "da so celo enake premije krivične, ker v znesku enaka premija bolj udari tistega, ki ima 10 krat manjše dohodke, kot tistega, ki ima 10 krat višje dohodke." Keber zato zagotavlja, da v okviru reforme delajo močan korak naprej, saj naj bi premije postale odvisne od dohodka, to pomeni, da bodo tisti z nižjimi dohodki plačevali štirikrat do petkrat manjše premije. "Temu se bo reklo, da je to socialna politika oziroma da smo uvedli tudi solidarnost v zasebno zavarovalništvo, tisto, ki ga poznamo v obveznem zavarovanju," pojasnjuje minister za zdravje.
Tajnikar pa opozarja na napake v sedanjem sistemu. "Dve napaki sta v tem, prvič izravnalne sheme so zelo komplicirane, administrativne in precej nelogične, in druga stvar je, da tisto selekcijsko funkcijo, ki jo ima ta doplačilni sistem na nek način izgubimo," pravi Tajnikar. Izravnalne sheme novega denarja ne prinašajo. Če bodo izgube ostale, bodo morali iskati nov denar.
Jaklič iz Vzajemne je prepričan, da je v zdravstvu dovolj denarja. "Vprašanje pa je njegova poraba in distribucija. Tukaj menim, da je možno naredit korak naprej k učinkovitejšemu sistemu tudi v bodoče," pravi Jaklič.
Del 100-odstotno iz ZZZS, del 100-odstotno iz zavarovalnic
Tajnikar pa kot možno rešitev predlaga, da bi del zdravstvenih storitev, ki spadajo v obvezno zdravstveno zavarovanje, v celoti financiral iz ZZZS. Del storitev, ki bi ga izločili iz tega paketa, pa bi se kril iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja oziroma bi se za te storitve zavarovali pri zavarovalnicah. "Da uvedemo nek selekcijski mehanizem, da ne bi po nepotrebnem hodili k zdravniku, je pomembno, da uvedemo neka doplačila, ta doplačila se ne smejo zavarovati, temveč jih moramo plačati iz svojih žepov," pravi Tajnikar.
Tako kot v drugih modelih pa tudi v tem obstajajo težave. "Tisto, kar je nerodno s političnega vidika je, da mora biti nekdo dovolj močan, da opredeli, kaj je tisto, kar moramo zagotoviti vsem prebivalcem v Sloveniji in kar potem ne iščejo v prostovoljnem zavarovanju," opozarja Tajnikar.
Zdravstvene reforme ta vlada ne bo izpeljala. In sistem, kakršen je, predvsem zaradi izgube, ki nastaja, lahko morda zdrži še dobro leto, menijo strokovnjaki.