Kakšne večje razprave ob potrditvi omenjenih dveh sklepov na zasedanju komisije za evropske zadeve ni bilo. Kot je izpostavil predsednik Komisije državnega zbora za evropske zadeve (KEZ) Alojz Peterle, je predvsem pomembno, da je referendum zavezujoč, za kar se odloča tudi večina ostalih kandidatk za članstvo, prav tako naj čas referenduma omogoča verodostojno kampanjo obveščanja javnosti. O tem, ali naj bo referendum glede EU hkrati z referendumom o vstopanju v Nato, beseda ni tekla.
So pa poslanci za njuno videnje zadev povprašali grškega veleposlanika Georgea Nikolaidisa in vodjo delegacije Evropske komisije v Sloveniji, veleposlanika Erwana Fouereja. Oba sta članom KEZ, ki so se jim v tem delu pridružili še člani odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP), predstavljala prioritete grškega predsedstva EU v prvi polovici leta 2003.
Ob poudarku obeh, da je odločitev glede oblike in časa izvedbe referenduma slovenska odločitev, je Fouere dejal, da referendum vidi predvsem kot "sredstvo", ki bo nadalje spodbujalo javno razpravo in obveščanje državljanov o EU. Da Grčija referenduma o članstvu ni imela, je poslancem povedal Nikolaidis, sicer pa izrazil prepričanje, da bo referendum o vključevanju v EU uspešen, saj projekt uživa široko podporo pri političnih strankah in v javnem mnenju.
Precej vprašanj so danes poslanci zastavljali ministru za evropske zadeve Janezu Potočniku, ki je članom KEZ podal izčrpno poročilo o sklepu pristopnih pogajanj z EU decembra lani, o tekočem delu ter načrtih za naprej. Glede kadrovanja v evropske institucije in v slovenska predstavništva pri EU pa so poslanci v sklepu vladi priporočili, naj tam, kjer lahko uveljavi svoj vpliv pri izbiri kandidatov, upošteva sorazmeren delež zastopstva kandidatov iz vrst opozicije.
