Zavračajo očitke

Ključni dejavniki, ki vplivajo na višjo gospodarsko rast, sta visoka rast investicij in visoka rast izvoza, ob tem pa ne smemo pozabiti, da na to vpliva tudi vlada z ustvarjanjem pogojev, kot sta znižanje davkov in zmanjševanje javne porabe, je zapisalo ministrstvo za finance je v odgovoru na očitke poslanca SD Milana M. Cvikla. "Ugotavljamo, da Cvikl, sedaj, ko je gospodarska rast v Sloveniji realno visoka, išče vzroke in argumente, da tako visoka rast ni vzdržna," so še zapisali.

Trditev, da visoki proračunski prihodki izvirajo samo iz večje obdavčitve ter inflacije, večja gospodarska rast pa iz povečevanja zunanjega dolga Slovenije v času mandata sedanje vlade, "seveda ne drži," je navedlo ministrstvo. Ob tem so poudarili, da se bodo odhodki širšega sektorja države v obdobju 2004-2008 znižali za tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) na 44,4 odstotka BDP.

Zunanji dolg se ni povečal

Nadalje so zavrnili očitke Cvikla o porastu bruto zunanjega dolga Slovenije. Porast bruto zunanjega dolga od 2004 do 2006 je bil predvsem posledica zadolževanja bančnega sektorja, so poudarili. Bančni sektor se je v tem obdobju dodatno zadolžil v višini 6,6 milijarde evrov, medtem ko so se ostali sektorji zadolžili dodatno za 2,3 milijarde evrov. Dolg sektorja države se je v tem obdobju povečal za približno 900 milijonov evrov, relativno pa zmanjšal za 1,1 odstotka BDP.

Večje zadolževanje bančnega in ostalih sektorjev pomeni, da so te pravne osebe z vstopom v evropski finančni prostor učinkovito izkoristile možnost dostopa do cenejših virov za svoje investicije. To pomeni, da je lahko bančni sektor zniževal obrestne mere, jih približeval evropski ravni, ter omogočal nefinančnemu sektorju večje zadolževanje za investicije v opremo. Posledično je to seveda pomenilo večjo gospodarsko rast, so opozorili. Poleg tega so izpostavili, da je delež dolga sektorja države v zunanjem dolgu Slovenije v obdobju od 2004 do 2006 zmanjšal iz 15 odstotkov na 10 odstotkov zunanjega dolga Slovenije.

Kar se tiče sredstev, ki so namenjena aktivni politiki zaposlovanja, ministrstvo ugotavlja, da so sredstva za program aktivne politike zaposlovanja povečujejo, in sicer z 19,7 odstotka v letu 2007 in 44,7 odstotka v letu 2008, glede na realizacijo v letu 2004. Glede očitkov v zvezi s črpanjem sredstev iz skladov Evropske unije pa so opozorili, da dinamika črpanja sredstev ni enakomerna po mesecih in da dosedanje izkušnje in podatki kažejo, da je v drugi polovici leta uspešnost črpanja precej večja.

Pojasnili pa so še, da finančni okvir potrebnih investicij v železniško infrastrukturo presega proračunske okvire, zato se je vlada odločila pri tem uporabiti tudi sredstva iz javno-zasebnega partnerstva.