Engelmana, ki ga je predsednik države Janez Drnovšek 9. marca predlagal državnemu zboru v imenovanje za predsednika računskega sodišča, je doletela enaka usoda kot Florjano Bohl konec novembra lani in Milana M. Cvikla konec januarja. Poslanske in poslanci so namreč z 39 glasovi za in 33 glasovi proti na tajnem glasovanju zavrnili imenovanje sedanjega namestnika direktorja službe vlade za evropske zadeve na prvo mesto vrhovne državne revizijske institucije. Tako bo do nadaljnjega funkcijo predsednika računskega sodišča opravljal Vojko A. Antončič, ki se mu je sicer devetletni mandat predsednika računskega sodišča iztekel že 31. januarja.
Engelmanovemu imenovanju je pred glasovanjem odločno nasprotoval predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, ki je ocenil, da je nespodobno imenovati nekoga iz izvršilne oblasti na ključno nadzorno funkcijo v državi. Ker gre za osebo, ki je pred tem delala na področju, ki ga bo sedaj nadzirala, pa to pomeni, da bo preverjal tudi samega sebe, s čimer bi obstajal sum v njegovo nepristranskost, kar je po mnenju Janše skregano z logiko pravne države.
Po drugi strani je kandidata za predsednika računskega sodišča podprl Miran Potrč (ZLSD), saj gre za kandidata, ki se je dolga leta ukvarjal s področjem javnih financ. Engelmanu pa se je najbolj v bran postavil Jožef Školč (LDS). Po Janševi definiciji predsednik republike ne bi smel predlagati nikogar, ki je v izvršilni veji oblasti, vendar pa po Školčevem mnenju takšne omejitve v zakonu ni. Sicer pa je lahko v skladu s 6. členom računskega sodišča za člana te institucije imenovan tisti kandidat, ki v štirih letih pred imenovanjem na to mesto ni bil član vlade, vendar definicija člana vlade v zakonu ni natančneje definirana.
V zakonu o računskem sodišču je namreč zapisano, da v primeru, če do dneva, ko članu računskega sodišča poteče mandatna doba, še ni imenovan nov član računskega sodišča ali če novo imenovani član računskega sodišča ne more nastopiti funkcije dan potem, ko dosedanjemu članu računskega sodišča poteče mandatna doba, dosedanji član računskega sodišča, torej v tem primeru predsednik računskega sodišča, opravlja funkcijo, dokler novo imenovani član računskega sodišča ne nastopi funkcije.
Engelmanu so sicer podporo izrekli tudi člani mandatno-volilne komisije (deset glasov za, trije proti), vendar je bilo na njegov račun slišati nekaj kritik. Janez Drobnič (NSi) je podvomil, ali ima kandidat zadostno avtoriteto, da bi lahko bil kos škandalom, ki smo jim v zadnjem času priča na področju javnih financ. Precej kritičen je bil tudi Jožef Jerovšek (SDS), ki je poudaril, da je za neodvisnost računskega sodišča treba storiti vse. Ob tem pa je dodal, da prejšnja kandidata zadostne podpore verjetno nista dobila zato, ker je obstajala možnost, da bi delala neodvisno. Sicer pa je podporo kandidatu odrekel tudi Franci Rokavec (SLS), ki je poudaril, da mora biti računsko sodišče samostojno, in dodal, da v stranki ne želijo licitirati, kdo je za to mesto politično bolj primeren.
