Proti odložilnemu vetu na stanovanjski zakon sta se opredelili interesni skupini lokalnih interesov in delodajalcev ter komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Kljub temu, da so možnost, po kateri bi državni zbor ponovno odločal o zakonu, zavrnili, pa so v razpravi državni svetniki predstavili nekatere pomisleke glede sprejetih zakonskih rešitev. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo okoljsko ministrstvo pri pripravi podzakonskih aktov upoštevalo njihove pripombe. Nekateri pa so omenjali celo možnost ustavne presoje nekaterih zakonskih določb.
Stanovanjski zakon naj bi po mnenju predlagateljev bistveno posegal v strukturo neprofitnih najemnin, ukinjal socialna stanovanja in trajnost neprofitnih najemnih razmerij ter naj ne bi reševal problematike najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Sporni zakon po mnenju predlagateljev odložilnega veta državnih svetnikov, članov interesne skupine delojemalcev - Dora Hvalice, Ladislava Kaluže, Antona Rozmana in Dušana Semoliča - in predstavnika lokalnih interesov Borisa Janeza Breganta, prinaša le večjo represivnost do najemnikov v primerjavi z dosedanjim. Sicer pa naj bi se zakon še bolj oddaljil od izhodišč, katerim je Slovenija po ustavi in ratificiranih mednarodnih pogodbah zavezana pri snovanju stanovanjske zakonodaje. Vendar pa so komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesni skupini lokalnih interesov in delodajalcev predlogu za veto nasprotovali.
Kot je uvodoma pojasnil Semolič, zakon ne upošteva posebnega položaja problematike mladih in mnogih revnih družin, ki si ne morejo privoščiti, da bi z lastnimi sredstvi rešili stanovanjski problem. Te možnosti pa jim ne nudi niti nacionalna varčevalna shema, je dejal Semolič, ki tudi meni, da so subvencije za najemnine minimalne in bodo neučinkovite. Sicer pa je vodja svetniške skupine delojemalcev, v kateri so predstavniki sindikatov, še opozoril na problematiko denacionaliziranih stanovanj. Državni svetnik Boris Janez Bregant pa je izpostavil predvsem prenos nalog z države na občine. Poudaril je tudi, da zakon ne upošteva določil zakona o javnih financah in zakona o javnih naročilih pri določitvi posebnih pogojev delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij in s tem povzroča prehod javnih sredstev v zasebni sektor.
Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač se z očitki, da bi za pripravo zakona potrebovali več časa, ni strinjal, saj se je zakon pripravljal že v času, ko je okoljsko ministrstvo vodil še sedanji minister za informacijsko družbo Pavel Gantar. Poleg tega pa je poudaril, da je bil zakon deležen številnih razprav v javnosti, največ med njimi pa jih je bilo namenjenih prav razpravam o položaju najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Tako so na tem področju uspeli najti rešitve za vse probleme, razen tistih, ki izvirajo iz določbe prejšnjega zakona, ko najemniki denacionaliziranih stanovanj niso mogli odkupiti pod enakimi pogoji, kot je to veljalo za ostala stanovanja. Za rešitev tega gordijskega vozla po ministrovih besedah obstajata dve možnosti, da se ta stanovanja podržavijo ali pa se najemniki preselijo v druga primerna stanovanja, obe možnosti pa bi terjali od 20 do 38 milijard tolarjev, kar je vsekakor preveliko finančno breme.
Proti vetu na novelo zakona o izvrševanju proračuna
S tesnim izidom 10 glasov za in 11 proti (6 vzdržanih) je državni svet zavrnil predlog predstavnika kmetov Petra Vriska, po katerem bi moral državni zbor ponovno odločati o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2003 in 2004. Novelo, s katero se zagotavlja izvedba rebalansa letošnjega proračuna, je državni zbor sprejel prejšnji četrtek, skupaj z rebalansom letošnjega proračuna. Vrisk je noveli nasprotoval zato, ker v 21č. členu načrtovanje in porabo sredstev Evropske unije prenaša na finančnega ministra in ministrico za strukturno politiko in regionalni razvoj, s čimer pa se predstavnik kmetov v državnem svetu ne strinja.
