Zavrnili vse amandmaje SDS in podprli zakon o poplačilu varčevalcev LB

Poslanci so zakon podprli z 51 glasovi za in 13 proti, dva poslanca sta se glasovanja vzdržala.

Da zakona ne bodo podprli, so napovedali le poslanci opozicijske SDS, ki so podporo pogojevali s sprejemom svojega amandmaja o ugotavljanju odgovornosti. Zavrnitev zakona so utemeljili tudi s tem, da bi ga lahko vlada sama sprejela in ker obstaja velika verjetnost, da to ni zadnji zakon, ki ga bo glede LB obravnaval DZ.

Zavrnili vse amandmaje, ki jih je vložila SDS

Poslanci so pred glasovanjem o celotnem zakonu zavrnili vse amandmaje, ki jih je vložila SDS, tudi k 1. členu, v katerem je zahtevala opredelitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij in državnih organov za breme odplačila neizplačanih deviznih vlog omenjenih varčevalcev LB, ki naj bi po ocenah vlade znašalo 385 milijonov evrov. Ta amandma so poslanci zavrnili s 45 glasovi proti in 18 za ter enim vzdržanim. Zavrnili so tudi s tem povezana amandmaja SDS k 19. in 23. členu zakona.

S 47 glasovi za in 21 proti so sprejeli dopolnilo Združene levice k 20. členu zakona, s katerim so s 15 oziroma 30 dni na 60 dni podaljšali rok za tiste upravičence, ki imajo odprte postopke za svoje devizne vloge na sodiščih v Sloveniji. Dva druga amandmaja ZL so zavrnili.

Glasovanje je sledilo po več kot triurni razpravi o amandmajih, v kateri je bilo največ časa namenjeno amandmaju SDS.

Janša: Slovenskim bankam desetletja preprečeno normalno delovanje na Hrvaškem in v BiH

Poslanec SDS Janez Janša je v razpravi izpostavil, da skoraj 400 milijonov evrov, ki jih bodo morali slovenski davkoplačevalci plačati za še neizplačane devizne varčevalce, ni edina škoda, ki je bila povzročena. V materialnem smislu je bistveno večja škoda nastala, ko je bilo slovenskim bankam desetletja preprečeno normalno delovanje na Hrvaškem in v BiH, dveh najbolj perspektivnih trgih. Slovenski komercialni bančni sistem je s tem izgubil milijarde evrov, izgubila pa so tudi slovenska podjetja, je dejal.

Kot izvirni greh je izpostavil politično direktivo iz 80. let prejšnjega stoletja, da se samostojne pravne osebe, v tem primeru LB, ki so obstajale v drugih republikah, spremenijo v podružnico. Na tej podlagi je bila nato leta 1994 sprejeta sprememba ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine, pravi Janša, ki trdi, da je v 80. prišlo do dogovorov med "takratnima šefoma komunistov v Srbiji Slobodanom Miloševićem in Slovenije Milanom Kučanom o tem, da je treba Jugoslavijo tudi znotraj finančno preplesti" in da sta takrat LB v Sloveniji in Beograjska banka v Srbiji dobili politični direktivi, da se samostojne pravne subjekte po drugih republikah spremeni v podružnice. LB je bila do leta 1989 samostojna pravna oseba, za katero je garantirala Narodna banka Hrvaške, je izpostavil.

Marko Pogačnik je v obrazložitvi zavrnitvenega glasovanja o zakonu s strani poslanske skupine SDS nato poudaril, da je čas, da nekdo v Sloveniji sprejme odgovornost za svoje storjene napake. Izpostavil je še, da "za nastali položaj obstajajo imena in priimki".

Dragonja: Amandmaji SDS presegajo cilje in namen zakona

Koalicijski poslanci so v razpravi podprli potrebo po ugotavljanju odgovornosti, a izpostavljali, da zakon ni pravo mesto. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je poudaril, da vlada amandmajev SDS ne podpira, ker presegajo cilje in namen zakona, ki je uresničitev sodbe sodišča v Strasbourgu.

V obrazložitvi glasu glede amandmaja SDS so pri SMC poudarili, da je potrebno ugotoviti odgovornost nosilcev politične oblasti med letoma 1991 in 2014, ko je sodišče v Strasbourgu objavilo sodbo v zadevi Ališić, da pa bi to bilo mogoče storiti preko že obstoječe parlamentarne komisije za ugotavljanje nepravilnosti v bančnem sistemu.

Za ugotavljanje odgovornosti v okviru te že obstoječe komisije ali katere druge so bili tudi v vladni SD, pa tudi v opozicijski ZaAB.

V ZL so izpostavili nedoslednost v amandmajih SDS ter poudarili, da so prvi za preiskavo odgovornosti, ampak neodvisno in ne takšno, ki bi jo vodili tisti, ki so to povzročili. Kot je poudarila Violeta Tomić, ne bodo pristali na to, da bodo o kazenski odgovornosti za odločitve Demosove vlade pridigali njeni bivši člani ter ob tem vprašala, zakaj niso zahtevali kazenske odgovornosti za izbris 25 tisoč prebivalcev Slovenije.