Parlamentarna večina je tako na seji, ki je trajala približno 11 ur, zavrnila zakon o subvencioniranju prehrane dijakov in vajencev, zakon o odnosih države s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja ter o povečevanju zaposlenosti v občinah z nadpovprečno brezposelnostjo. Poleg tega je državni zbor zavrnil novelo stanovanjskega zakona ter novele zakonov o medijih, o kmetijskih zemljiščih in o revidiranju. DZ je že v četrtek končal razpravo o domnevni korupciji v državnih podjetjih in vladni politiki. Parlamentarna večina je ob tem ugotovila, da opozicija ni postregla s konkretnimi podatki, na podlagi katerih bi lahko sklepali o očitanih sumih korupcije v povezavi nekaterih podjetij v državni lasti z vladnimi strankami.
Poslanci so odločili, da zakon o odnosih naše države s Slovenci, ki živijo zunaj naših meja, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako vlada kot tudi tri koalicijske stranke - LDS, ZLSD in DeSUS - so menile, da zakonsko besedilo ni ustrezna podlaga za nadaljnjo obravnavo, saj vsebuje nekaj spornih rešitev. Zakon je vložila skupina opozicijskih poslancev SDS, NSi in SLS s prvopodpisanim Francem Pukšičem (SDS).
Po nekaterih podatkih naj bi zunaj meja Slovenije prebivalo pol milijona Slovencev, od tega približno 150.000 v sosednjih državah Italiji, Avstriji, Hrvaški in na Madžarskem. Od tega skupnega števila slovenskih rojakov, ki živijo v tujini, naj bi jih okrog 60.000 imelo slovensko državljanstvo, za ostale slovenske rojake izven meja domovine, ki so brez državljanstva, pa naj bi njihov status uredili s posebnim zakonom.
Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Pukšič, je osnovni razlog ustavna določba, da se posebni status Slovencev brez slovenskega državljanstva uredi s posebnim zakonom. Pukšič je ob tem dejal, da je parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu dobila politično podporo za pripravo zakona že lani junija pri predsedniku vlade Antonu Ropu, zato je presenečen, da je vlada podala odklonilno mnenje. "Slovenija je matična domovina vse Slovencev, zato v moralnem smislu ne bi smela nobenega Slovenca obravnavati kot tujca," je nujnost zakona, v katerem bi uredili tudi repatriacijo oz. vračanje slovenskih izseljencev, zdomcev in njihovih potomcev v matično domovino, pojasnil Pukšič.
Parlamentarna večina je v nadaljevanju zavrnila tudi predlog zakona o povečevanju zaposlenosti v občinah z nadpovprečno brezposelnostjo, ki ga je skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo (SDS) v zakonodajni postopek vložila že leta 2000. Predlagatelji zakona so opozorili na velike regionalne razlike. Reševanje problema prevelike brezposelnosti pa je po njihovem mnenju eden od nujnih ukrepov za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. Po opravljeni splošni obravnavi je za zakon glasovalo 25 poslank in poslancev, proti pa 39 (66 navzočih).
Zakon o subvencioniranju prehrane dijakov in vajencev je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Z njim so želeli vsem dijakom in vajencem zagotoviti pravico do enega subvencioniranega obroka oziroma malice za vsak šolski dan, s tem pa poskrbeti za njihovo redno in bolj zdravo prehranjevanje. Obrok bi bil subvencioniran najmanj v višini 75 odstotkov zneska regresa za prehrano delavcev med delom, določenega s kolektivno pogodbo za negospodarstvo. V letu 2005 pa bi, glede na izračun predlagateljev, iz državnega proračuna predvidoma morali zagotoviti 10 milijard tolarjev. Opozicijskega zakona pa večina v državnem zboru s 37 glasovi proti 13 ni podprla. Med navajanjem razlogov za neprimernost besedila so se koalicijski poslanci sklicevali tudi na odklonilno mnenje vlade. Ta je namreč opozorila, da je to področje že sedaj ustrezno urejeno, in sicer z aprila sprejetim pravilnikom o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah. Tako se iz državnega zbora že zagotavljajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane za dijake in vajence, ki si te zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačati v celoti. Poleg tega večina dijakov biva doma, kjer imajo urejeno prehrano, v dijaških domovih pa je oskrbnina (vključuje tri obroke) tudi subvencionirana.
Kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo je državni zbor z 38 glasovi proti 11 ocenil tudi predlog novele stanovanjskega zakona, ki jo je v parlamentarni postopek za obravnavo po skrajšanjem postopku vložil Jože Tanko (SDS). Predlagane spremembe zakona so med drugim predvidele razširitev kroga upravičencev do subvencionirane najemnine, enotno ureditev izjemne denarne pomoči najemniku v primeru izjemnih okoliščin, spremembe v delovanju stanovanjskega sklada ter drugačno opredelitev višine vplačil lastnikov stanovanj v rezervni sklad, in sicer največ do dveh odstotkov letne neprofitne najemnine. Tako bi zagotovili denarno pomoč tistim, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, sredstva za denarno pomoč pa bi črpali iz sredstev Stanovanjskega sklada RS. Razširili bi tudi krog upravičencev do subvencionirane najemnine, tako da bi bilo do subvencije upravičeni vsi najemniki in ne le tisti v neprofitnih stanovanjih. Parlamentarna večina pa je pri odločitvi sledila stališču vlade, ki je zakon ocenila kot neprimeren. Čeprav se je z nekaterimi zastavljenimi cilji strinjala, je menila, da jih s predlaganimi rešitvami ni mogoče doseči; nekatere rešitve je zavrnila tudi zato, ker se ne skladajo s proračunskimi možnostmi.
Državni zbor je s 47 glasovi proti 16 zavrnil novelo zakona o medijih, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Opozicija je predlagala ustanovitev posebnega sklada za medije, ki naj bi zagotovil pluralnost slovenskega medijskega prostora, tako tiskanih kot tudi elektronskih medijev. Prav tako naj bi iz omenjenega sklada financirali tudi razvoj tehnološke infrastrukture na področju tiskanih medijev ter infrastrukturo za distribucijo tiskanih medijev. Tako vlada kot tudi koalicijske stranke so omenjeni noveli nasprotovale, saj naj bi bile rešitve povsem zgrešene. Po mnenju vlade namreč finančne podpore niso ustrezen inštrument za reševanje problematike pluralnosti medijev brez ustreznega nadzora nad medijsko koncentracijo.
Državni zbor je s 43 glasovi proti 13 zavrnil tudi novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. Predlog, po katerem naj bi 19. člen zakona, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči, spremenil tako, da bi upravičenci do nakupa smeli povečati svojo posest do največ 200 hektarjev primerljive kmetijske površine, je v državni zbor vložil poslanec NSi Alojz Sok. Kot je pojasnil predlagatelj, imamo v Sloveniji na področju prometa s kmetijskimi zemljišči eno najbolj liberalnih rešitev, ki je ne poznajo niti veliko večje države, kot je naša. Po Sokovem mnenju bi bilo z uvedbo zemljiškega maksimuma možno preprečiti povečevanje gospodarske moči tujcev ter zaščititi slovenske kmetije ob vstopu Slovenije v EU. Vendar pa Sok parlamentarne večine ni prepričal, saj so nasprotovali uvedbi predlaganega zemljiškega maksimuma.
Državni zbor je s 47 glasovi proti enemu zavrnil novelo zakona o revidiranju, ki jo je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Andrejem Bajukom (NSi). Kot je sicer pojasnil Bajuk, so želeli s spremembami zakona zagotoviti neodvisnost revidiranja ter s tem preprečiti kapitalsko ali drugo finančno materialno odvisnost revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev ob revidiranju gospodarskih družb. Glede na to, da so novelo vložili že aprila 2001, pa so se v tem času razmere v toliko spremenile, da njihove spremembe niso več smiselne in ne aktualne. Ker so načrtovane spremembe evropskih direktiv na tem področju, v predlagani obliki zakonska novela ni več ustrezna podlaga za nadaljnjo obravnavo.
