Sodnica se v primeru Ribičič tudi tokrat ni strinjala s predlogom vrhovnega državnega tožilca Andreja Polaka, da opravi enkrat že predlagana preiskovalna dejanja. Preiskovalna sodnica je urad generalne državne tožilke o tem obvestila v sredo. Na uradu se še niso odločili, kakšni bodo njihovi nadaljnji ukrepi.
Vrhovni državni tožilec je, potem ko je preiskovalni sodnik predlog tožilstva prvič zavrnil 5. oktobra, 19. oktobra ponovil predlog preiskovalnemu sodniku, da opravi enkrat že predlagana preiskovalna dejanja.
Tokratna pisna zavrnitev predloga vsebuje enake razloge, kot so bili navedeni že ob zavrnitvi prvega predloga vrhovnega državnega tožilstva, sodnica pa je svojo odločitev še dodatno argumentirala. V dopisu med drugim navaja, da se po določbah 166. člena zakona o kazenskem postopku tovrstna preiskovalna dejanja opravijo še pred izdajo sklepa o preiskavi, iz predloga tožilstva pa ni razvidno, ali bo tožilstvo podalo zahtevo za preiskavo zoper Mitjo Ribičiča in za katero kaznivo dejanje.
Poleg tega navaja, da je namen določbe nujnih preiskovalnih dejanj po 166. členu omenjenega zakona, zavarovanje dokazov, ne pa da se ti dokazi šele zbirajo za odločitev tožilca o obtožbi. Sodnica še navaja, da se preiskovalnemu sodniku predlaga, naj opravi preiskavo brez zahteve za preiskavo, tak postopek, ne da bi bila osumljencu dana možnost, da se izjavi o dejanju, ki ga bremeni, pa bi utegnil kršiti njegove pravice do obrambe.
Glede na kvalifikacijo kaznivega dejanja mora po mnenju sodnice sodišče najprej sprejeti oceno, ali je pregon za kaznivo dejanje genocida sploh dopusten, takšno oceno pa lahko sprejme šele potem, če oziroma ko bo morebiti zahtevana preiskava.
Kot je znano, v začetku oktobra preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča ni ugodil predlogu vrhovnega državnega tožilca Polaka, naj v zadevi Ribičič opravi preiskovalna dejanja. Takrat je ocenil, da Polak ne more biti predlagatelj za opravo preiskovalnih dejanj.
V izjavi so takrat pojasnili, da Polak "glede na čas, ko naj bi bilo kaznivo dejanje Ribičiča storjeno, in upoštevajoč dejstvo, da je bila kazenska ovadba vložena že 13. maja letos, ni v zadostni meri opredelil okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo z izvedbo procesnih dejanj nevarno odlašati, kar pa predstavlja eno od zakonskih predpostavk za izvedbo predlaganih dejanj".