Zavrženi mačji mladiči v smeteh, vrečah, grmovju

Na nas se je obrnila bralka iz okolice Maribora, ljubiteljica živali. Občasno pomaga pri odlovu prostoživečih mačk, ki jih veterinarji nato sterilizirajo ali kastrirajo in vrnejo v okolje. Ker je te dni na družbenih omrežjih zasledila veliko žalostnih mačjih zgodb in jih mnogo pozna tudi sama, se je odločila opomniti na problem neželenih mačjih mladičev. "Vsakokrat sem šokirana, ko vidim, kaj vse je človek zmožen narediti živemu bitju. Nekateri ljudje dajo mačje mladiče v vrečo za smeti in jo vržejo v koš za smeti ali obenj, drugi jih v škatli odložijo sredi gozda, tretji jih nastavijo pred vrata zavetišč, nekateri jih v vreči odvržejo iz avtomobila in še bi lahko naštevala," je opisala Mariborčanka, ki ni želela biti imenovana.

Tudi sama je srečala ljudi – predvsem na podeželju – ki so ji brez zadržkov povedali, da se mačjih mladičev znebijo. "Utopijo jih, jih pokopljejo ali jim zavijejo vrat. To se mora enkrat končati, ljudje morajo vedeti, da ne morejo kar tako pobijati živali, ki niso nič krive," je bila jasna.

V Zavetišču Ljubljana so potrdili, da je zdaj čas, ko imajo mačke mladiče, zato je žal tudi več primerov zavrženih mladičev. Trenutno sicer v zavetišču še ne občutijo prostorske stiske, saj pri njih čaka posvojitelja okrog 80 mačk, to pa pomeni približno tretjino razpoložljiv kapacitet.

Kot nam je pojasnil veterinar in vodja ljubljanskega zavetišča Marko Oman, občani večino njihovih mačk najdejo v okolju in to tudi prijavijo: "V približno 50 odstotkih gre za mladiče z mačjo mamo. So tudi primeri, ko jih mačja mama zapusti. Nekaj mladičev, predvsem malce večjih – takih ki že sami hodijo naokrog – najdejo pod pokrovi avtomobilov, ker se tam grejejo, in na parkiriščih. V teh primerih predvidevamo, da gre za 'slepe potnike' – mladiče, ki se nenamerno odpeljejo od doma. Zagotovo so kateri med najdenimi tudi neželeni, vendar jih ne pobiramo več iz smeti ali iz rek, tako kot včasih. Najditelji jih pripeljejo v zavetišče. Seveda ob vsakem ugotovljenem poskusu prevare in zavračanja odgovornosti ustrezno ukrepamo."

'V enem letu lahko iz samo enega mačjega para nastane 26 novih mačk' 

Preprosta rešitev za manj nezaželenih mladičev je kastracija oziroma sterilizacija mačk. A pomembno je, da skrbniki mačk za ta poseg poskrbijo ob pravem času. Kosmatinke imajo namreč mladiče že zelo zgodaj. Spolno zrele so lahko že pri petih mesecih in pri starosti od sedem do osem mesecev lahko že kotijo, je opozoril Oman. "Zato je sterilizacijo priporočljivo opraviti tik pred spolno zrelostjo. Nikoli pa ni prepozno. Mačka ima lahko namreč v našem okolju kar tri legla na leto. Preprosta mačja matematika nam tako poda, da lahko v enem letu iz samo enega mačjega para nastane 26 novih mačk. Če bi vse mačke preživele in se razmnoževale v optimalnih razmerah, bi jih v le osmih letih iz enega para nastalo več, kot nas je Slovencev. Seveda se to ne zgodi. Velika večina mačjih mladičev namreč ne dočaka svojega prvega leta starosti. Kje vse končajo? Ogrožajo jih promet, druge živali, bolezni," je pojasnil naš sogovornik.

Nekateri svojih mačk ne dajo sterilizirati oziroma kastrirati, češ da nimajo denarja ali niso pripravljeni plačati tolikšnega zneska za poseg. A Oman je izpostavil, da je strošek posega veliko nižji od stroška oskrbe zgolj enega legla mladičev. "Stane manj kot boljše družinsko kosilo," je poudaril. Ob tem je tiste, ki se kljub vsemu znajdejo v finančni zagati, spodbudil, naj preverijo na svoji občini, ali lahko v omenjenih primerih dobijo pomoč. "Določene občine s subvencijami pomagajo svojim občanom," je povedal.

'Živali po zakonu niso več predmet, ki ga človek po mili volji obvladuje'

Leta 2020 je Slovenija s spremembo stvarnopravnega zakonika opredelila, da živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. "Živali pravno tako niso več predmet, ki ga človek po mili volji obvladuje, niso stvari, ampak čuteča živa bitja, ki imajo občutke – čutijo bolečino, strah, lakoto, žejo in tudi veselje, zadovoljstvo. Zdaj so deležne boljše zaščite," je spomnil Oman.

To pomeni, da je korist živali postavljena pred interese ali dejanja človeka, ki lahko živalim povzroči nerazumno, nepotrebno trpljenje. "Vsakršno odstopanje od tega, vsaka opustitev odgovornega ravnanja velja za mučenje živali, ki se lahko kaznuje. Ena od takšnih obveznosti je tudi sterilizacija ali kastracija in s tem (med drugim) preprečevanje kotitev neželenih mladičev," je poudaril Marko Oman in dopolnil razlago, da se s spremembo zakona in drugimi predpisi natančneje ureja dopusten način ravnanja z živalmi, predvsem pa obveznosti, ki jih imamo do njih vsi, ne le skrbniki.

Pomoč društev zavrženim živalim omejena z zakonom

Tudi člani Društva za lepše mačje življenje (DZLMZ) Vojnik se soočajo s številnimi zgodbami o neprimernem ravnanju z mačkami in njihovimi mladiči. A ob tem so opozorili, da imajo društva zvezane roke, zato ne morejo učinkoviteje pomagati. Zakon namreč ne dopušča, da bi člani društev ulovili zavržene ali izgubljene mačke, jih peljali k veterinarju in jih namestili v nov dom. To lahko storijo zgolj zavetišča za živali.

V vojniškem društvu so opisali primer, ki se jim je zgodil. Kot društvo so se na pristojni upravni enoti registrirali za dovoljenje za sterilizacijo/kastracijo zapuščenih mačk, a je kmalu po tem na njihova vrata potrkala inšpekcija, ker so mačke umrlega lastnika prepeljali v nov dom. "Poklical nas je sorodnik umrlega gospoda, ki je za seboj pustil večje število mačk, od odraslih do mladičev. Nobena med njimi ni bila veterinarsko urejena. Sorodnik je povedal, da je zavetišče odpeljalo nekaj mladičev, drugi so ostali tam – nepreskrbljeni, prepuščeni sami sebi, razmnoževanju, boleznim. Želel je, da pomagamo, zato smo ulovili mačke in jim priskrbeli nov dom," so pojasnili v društvu.

Po njihovih besedah so jim inšpektorji povedali, da tega nebi smeli storiti, češ da društva nimajo teh pravic. Za tovrstno pomoč bi morali poklicati predstavnike zavetišča, saj so oni pristojni za to področje. Zaradi reševanja mačk umrlega skrbnika je moralo DZLMZ Vojnik spremeniti svoj statut. "Mi lahko pomagamo samo 'lastniškim' mačkam, če nas denimo skrbnik obvesti, da zaradi finančne stiske potrebuje denar za hrano ali sterilizacijo/kastracijo. Ljudi lahko torej zgolj ozaveščamo o pomenu sterilizacije in kastracije. S finančnimi donacijami lahko pomagamo pri zdravljenju 'lastniških' mačk, ki so predvsem na kmetijah zanemarjene in bolne. Lahko priskočimo na pomoč najditelju – če nas pokliče in izrazi željo, da bi mačko obdržal – da opravi postopke in žival postane njegova," so pojasnili v DZLMZ Vojnik.

Zaradi vseh omejitev v društvu menijo, da bi se morala zakonodaja na tem področju spremeniti, tako da bi društva dobila več pravic pri reševanju zavrženih živali.

'Skrbniki bi morali usvojiti mikročipiranje in registriranje mačk'

Kaj bi se po mnenju Marka Omana moralo še spremeniti, da bi se situacija v zvezi z zavrženimi mačkami izboljšala, nas je zanimalo za konec. "Predvsem bi skrbniki morali usvojiti mikročipiranje in registriranje mačk. Po zakonu še nista obvezna za vse mačke, sta pa postala edina podlaga za izkazovanje lastništva. Če torej želite biti uradni skrbnik mačke, potem jo morate registrirati. Predvsem pa si želimo, da to ne bi bila nuja, temveč želja skrbnikov. Registracija mačk namreč prinaša številne prednosti in je lahko ključ do tega, da se naša ljubljena izgubljena mačka vrne domov," je sklenil Oman.