Zaznali influenco pri konjih: brez ukrepov lahko hitro uide nadzoru

Veterinarji so v zadnjem času zaznali pojave influence konj. Gre za zelo nalezljivo virusno bolezen, ki se hitro širi med konji, zato Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) lastnike in skrbnike konj poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov.

Virus se prenaša med konji z aerosolom (ki ga izločajo konji s kašljem) in neposrednim stikom z izločki (nosni izcedek, izbljuvek). Prenaša se tudi prek oblačil in opreme oseb, ki delajo z okuženimi konji, so sporočili z Uprave za varno hrano. Kljub previdnosti in ustrezni higieni se lahko hitro razširi med konji, ki si delijo bivalni prostor. Virus pa ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.

Influenca konj sicer v zakonodaji EU ni uvrščena na seznam bolezni, za katere velja obvezno uradno obveščanje in nadzor na ravni države oziroma EU. Ne glede na to pa veterinarska zakonodaja s področja zdravja in zaščite živali jasno določa, da so vsi izvajalci dejavnosti, kot so rejci oziroma lastniki živali, dolžni spremljati zdravstveno stanje živali; ob pojavu kliničnih znakov bolezni nemudoma obvestiti veterinarja; izvajati ustrezne biovarnostne ukrepe in vse potrebne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni po pojavu bolezni (omejitev premikov, stikov, uporaba posebne obleke, obutve in opreme ipd.); zagotoviti primerno oskrbo obolelih živali ter ravnati skladno z navodili veterinarske stroke, so sporočili z UVHVVR.

Biovarnostni ukrepi so ključni za preprečevanje vnosa in širjenja nalezljivih bolezni med konji ter za zaščito zdravja živali. Vsak rejec mora poskrbeti za njihovo dosledno izvajanje, saj lahko pojav bolezni pri enem vpliva tudi na druge reje v okolici.

Med najpomembnejše ukrepe sodijo karantena za na novo prispele živali in takojšnja osamitev bolnih konj, redno čiščenje in razkuževanje hlevov ter opreme ter uporaba ločenih pripomočkov za vsakega konja. Ob pojavu bolezni so premiki konj prepovedani, saj predstavljajo tveganje za širjenje okužbe.

Pomembno vlogo ima tudi osebna higiena oskrbnikov, uporaba zaščitne opreme ter nadzor nad vstopom v hleve. Dodatno zaščito predstavlja redno cepljenje, ki zmanjša verjetnost za pojav bolezni in omili potek okužbe pri cepljenih živalih, so zapisali na upravi.