Zaznana neodvisnost pravosodja v Sloveniji se je še poslabšala, ministrstvo obljublja izboljšanje

Že tako nizka stopnja zaznane neodvisnosti pravosodja v Sloveniji se je še poslabšala, ugotavlja Evropska komisija v tretjem pregledu stanja v pravosodju članic EU. Slovenijo je komisija sicer izpostavila tudi kot zgled izboljšanja učinkovitosti sistema z zmanjšanjem sodnih zaostankov v nekazenskih zadevah.

Zaznana neodvisnost pravosodja se je v minulih treh letih v večini članic izboljšala ali ostala stabilna, a v nekaterih, na primer v Bolgariji, Španiji in Sloveniji, se je že tako nizka stopnja zaznane neodvisnosti pravosodja še poslabšala, je ob predstavitvi ključnih ugotovitev pregleda opozorila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova.

Slovenija tudi kot zgled

Slovenijo je komisarka izpostavila še enkrat v svoji osemminutni uvodni predstavitvi, tokrat kot zgled. "Veseli me, da opažamo nekaj spodbudnih znamenj izboljšanja učinkovitosti pravosodnih sistemov v članicah, na primer v Sloveniji pri zmanjšanju sodnih zaostankov v nekazenskih zadevah," je dejala.

Pregled stanja v pravosodju članic EU ni "lepotno tekmovanje", temveč je njegov namen prispevati k izboljšanju kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov ter s tem k spodbujanju naložb in gospodarske rasti, je še poudarila Jourova.

Ministrstvo obljublja izboljšanje

V odzivu so na ministrstvu zapisali, da sta bili v DZ ravno danes sprejeti še dve noveli zakonov s področja pravosodja in tako skupaj pet na tej redni seji.

"Glavni cilji sprejetih sprememb in dopolnitev so učinkovitejši in hitrejši postopki, večja transparentnost in ekonomičnost ter optimizacija delovnih procesov," so zapisali na ministrstvu in dodali, da sodnike in tožilce s spremembami zakonsko zavezujejo k bolj transparentnemu delovanju in višjim etičnim standardom.

"Zaupanje v pravno državo namreč izvira tudi iz zavesti javnosti, da so se notranji samonadzorni mehanizmi pravosodnih sistemov zmožni transparentno in odločno odzivati na nepravilnosti v lastnih vrstah ter jih ustrezno sankcionirati," so še pojasnili.

Precejšnje razlike med posameznimi članicami

Glavna ugotovitev pregleda je, da se je učinkovitost pravosodnih sistemov na splošno izboljšala, vendar pa še vedno obstajajo precejšnje razlike med posameznimi članicami.

Komisija je na primer preverila prizadevanja za izboljšanje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij v pravosodju, pri čemer opaža, da v več članicah še vedno obstajajo vrzeli pri razpoložljivosti teh orodij, na primer v elektronski komunikaciji med sodišči in strankami.

Pri pregledu usposabljanja sodnikov komisija ugotavlja, da se je v večini članic več kot petina sodnikov udeležila stalnega usposabljanja na področju prava EU ali prava drugih članic. To znatno presega letni cilj petih odstotkov delavcev v pravni stroki, ki bi se morali udeležiti usposabljanja, da bi do leta 2020 dosegli cilj 50 odstotkov.

Slovenija je pri usposabljanju sodnikov po komisijini razpredelnici na prvem mestu, daleč pred drugouvrščeno Estonijo.

Višja je stopnja sodišča, manj je poklicnih sodnic

Jourova je danes izrecno opozorila na zastopanost žensk na najvišjih položajih: višja je stopnja sodišča, manj je poklicnih sodnic. Kljub pozitivnim trendom pri deležu poklicnih sodnic na sodiščih prve in druge stopnje mora tako večina članic storiti še veliko, da bi bila na vrhovnih sodiščih zagotovila uravnoteženo zastopanost spolov med 40 in 60 odstotki, opozarja komisija.

Slovenija je po deležu poklicnih sodnic na prvostopenjskih in drugostopenjskih sodiščih na vrhu. Komisijina razpredelnica kaže, da je bilo na sodiščih prve stopnje v letu 2013 v Sloveniji okoli 80 odstotkov sodnic, na sodiščih druge stopnje pa okoli 70 odstotkov. Na vrhovnem sodišču je ta delež za približno polovico manjši, okoli 36-odstoten.

Na podlagi pregleda stanja v pravosodju je lani komisija dvanajstim članicam, tudi Sloveniji, priporočila ukrepanje za izboljšanje pravosodnih sistemov.

Nekaj priporočil

Sloveniji je med drugim priporočila, naj učinkovito ukrepa v boju proti korupciji, naj nadalje skrajša sodne postopke na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih zadevah, vključno z zadevami v okviru zakonodaje o insolventnosti, ter naj zmanjša število primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje in insolventnost.

Tudi ugotovitve letošnjega pregleda stanja bo komisija upoštevala pri pripravi priporočil za ukrepanje članicam v sklopu evropskega semestra ter pri določanju prednostnih področij financiranja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v povezavi z reformami pravosodja.

Za Slovenijo poročilo še ugotavlja, da je imela leta 2013 največ sodnikov glede na število prebivalcev med državami EU, prav tako je med državami z največ izdatki za pravosodje.

Ugotavlja tudi, da je bila Slovenija leta 2013 druga med članicami po številu nerešenih civilnih in gospodarskih zadev glede na število prebivalcev, je pa na drugi strani tudi država, katere sodstvo v reševanje prejme največ omenjenih zadev.

Dobro se je Slovenija odrezala po številu nerešenih upravnih zadev, saj ima glede na večino drugih držav EU nizko število nerešenih tovrstnih zadev, hkrati pa podatki kažejo, da omenjene zadeve rešuje dokaj hitro.