
Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je ustanovitelja družbe Mebles IMS Andreja Rezarja in Zdenko Škodlar spoznal za kriva oškodovanja upnikov v zadevi Zbiljski gaj. Rezarju je prisodil dve leti pogojne zaporne kazni s štiriletno poskusno dobo, Škodlarjevi pa eno leto pogojne zaporne kazni s poskusno dobo dveh let.
Sodni senat je tako z izrekom kazni sledil predlogu okrožnega državnega tožilca Matije Benuliča, saj je ocenil, da je bila Rezarju in Škodlarjevi v postopku sojenja nedvomno dokazana krivda. Rezar in Škodlarjeva se sicer današnjega izreka sodbe nista udeležila, za pritožbo imata osem dni časa, plačati pa morata tudi stroške sojenja za tiste dele obtožnice, za katere sta bila spoznana za kriva.
Sodnica Mateja Lužovec je ob izreku sodbe dejala, da je jasno, da sta bila tako Rezar kot Škodlarjeva kot vodilna v podjetjih Mebles in Mebles IMS seznanjena s plačilno nesposobnostjo teh dveh družb, vendar sta kljub temu nekaterim upnikom s sklepanjem asignaicjskih pogodb poplačala dolgove, medtem pa so drugi upniki ostali nepoplačani.

Po njenih besedah je sicer jasno tudi, da je pomembno vlogo pri teh poslih igral tudi Rezarjev pokojni oče Borut Rezar, vendar pa to ne pomeni, da vloga Andreja Rezarja ni bila nepomembna. "Senat ocenjuje, da Rezarjeva vloga ni bila zanemarljiva, saj je sodeloval pri podpisovanju pogodb, kot direktorju družbe pa mu je bilo znano njeno slabo finančno stanje," je poudarila sodnica.
Po storjenem kaznivem dejanju je sicer stečajna upraviteljica Marta Karpič Zalar vložila izpodbojne tožbe, s katerimi je dosegla, da so upniki, ki so že bili poplačani, ta sredstva vrnili v stečajno maso, vendar pa to po mnenju senata ne vpliva na krivdo Rezarja in Škodlarjeve.
V sojenju je bil namreč po mnenju sodnice nedvomno dokazan direktni naklep Škodlarjeve in Rezarja za oškodovanje upnikov. Ker so zneski oškodovanja upnikov visoki, je sodni senat s pogojno obsodbo sledil predlogu tožilca pri izreku kazni, vendar pa je pri tem upošteval tudi nekaj olajševalnih okoliščin. Sodnica je pojasnila, da gre za časovno oddaljeno zadevo, obsojena pa si nista z oškodovanjem upnikom pridobila osebne koristi.
Sodni senat je danes zavrnil obtožbo zoper nekdanjega direktorja Mebles IMS Rajka Županca, saj je tožilec zanj v sredo umaknil vse obtožbe, saj naj bi bilo iz njegovega zagovora in dokazov razvidno, da ni storil očitanih kaznivih dejanj. Pred tem je bila zavrnjena tudi že obtožba zoper Sama Škodlarja, za katerega je tožilec zaradi pomanjkanja dokazov že pred časom umaknil obtožbo. Stroški sojenja za Škodlarja in Županca se bodo zato krili iz državnega proračuna.
Rezarjev zagovornik Peter Žnidaršič je po izreku sodbe ocenil, da so "proces pravzaprav vodili novinarji". Proces sicer po njegovem mnenju dolga leta "sploh ni potekal, tožilstvo pa je opravilo svoje delo, tako kot ga je". "Lahko ste tudi opazili, na koncu je sojenje potekalo tako hitro, da to ni bilo več sojenje, temveč eksekucija," je dodal.
O morebitni pritožbi na sodbo se bo Žnidaršič posvetoval z Rezarjem. "Ta proces je trajal 10 let, mučen je bil in verjetno bo tudi od tega odvisna njegova odločitev," je poudaril. Zaradi načina dela sodišča in tega, kako je ravnalo proti koncu sojenja, ko je zavrnilo vse dokazne predloge obrambe, pa bi se Žnidaršič, če bi bila odločitev njegova, odločil za pritožbo.

V stečaj pred končanimi posli
Podjetje Mebles iz Medvod je naselje Zbiljski gaj začelo graditi leta 2000. V naselju naj bi stali Dom starejših občanov Medvode – tega so konec leta 2001 sicer odprli – enodružinske hiše in varovana stanovanja. Vendar pa se je podjetje Mebles leta 2002 združilo v Mebles IMS, ki je šlo zaradi finančnih težav junija 2003 v stečaj, ne da bi projekt končalo.
Tako so nekatere hiše in stanovanja v naselju Zbiljski gaj ostala nedokončana, številni kupci pa so ostali brez svojega premoženja, čeprav so delno ali v celoti poravnali kupnino. Nekaj teh sredstev je bilo sicer pozneje upnikom poplačano iz stečajne mase.
Nekaj obtožb umaknjenih, nekaj pa zastaranih
Glavna obravnava v zadevi Zbiljski gaj se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začela septembra lani. Kazenski pregon zaradi oškodovanja upnikov je sicer po več kot 10 letih v nekaterih delih že zastaral, zato je tožilstvo moralo umakniti nekaj obtožb, med drugim tisto, ki je Rezarja bremenila nadaljevanega kaznivega dejanja povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, za nekaj delov obtožb pa je bilo po mnenju tožilca tudi premalo dokazov.
Tožilstvo je ob začetku sojenja takrat še četverici obtoženih očitalo, da so upnikom povzročili za slabih 121 milijonov evrov škode, vsi štirje pa so krivdo tekom sojenja večkrat zanikali. Po mnenju obrambe tudi po večkratnih spremembah obtožnice ta tudi na koncu ni vsebovala ključnih podatkov o domnevno spornih asignacijskih pogodbah.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.