Poslanec LDS in predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ Jelko Kacin, ki je v najbolj burnih časih slovenskega osamosvajanja skrbel za informiranje javnosti, pravi, da haaški tožilci pri predsedniku Kučanu najverjetneje iščejo le drobce informacij, ki bi pomagali razumeti krvavi razpad Jugoslavije. "Zagotovo je predsednik Kučan takrat sodeloval na mnogih srečanjih predsednikov republik, kjer je bilo mogoče dovolj plastično sestaviti prizadevanja posameznih predstavnikov."
"Tukaj je možno pričati o tem, kdo je bil tisti, ki je začel govoriti o ogroženosti srbskega naroda in kdo je spodbudil nestrpnost in osvajalne vojne", meni Ciril Ribičič s Pravne fakultete. Kot pravi Jelko Kacin, je bil Milošević takrat predsednik Srbije. "Vse njegovo početje je gledano nazaj jasna ambicija po uničenju Jugoslavije".
Vprašanja, ki so jih skrivnostni izpraševalci iz Haaga postavljali Kučanu, so se najbrž vrtela predvsem okoli delovanja posameznih državnih organov nekdanje Jugoslavije in seveda okoli stikov, ki jih je predsednik imel z obtoženim Miloševićem. Zgodovinar Božo Repe s Filozofske fakultete je prepričan, da naj bi bilo "vse, kar obstaja nek pogovor med Kučanom in Miloševićem na Brdu, v katerem naj bi Milošević Kučanu ponudil, da se dogovorita o rešitvi jugoslovanskega problema. V nekem smislu, drugi niso zmožni, dogovoriva se midva."
Ciril Ribičič, ki je leta 2000 na haaškem sodišču tudi sam nastopil kot strokovnjak za ustavno pravo, meni, da to sodišče ne išče zgolj konkretnih dejstev. "Takrat, ko jih zanimajo odgovornosti posameznih funkcionarjev ali pa vojaških poveljnikov, takrat jih zanima to, kako so vplivali na širše okoliščine, ki so vplivale na konkretne dogodke". Ribičič pravi, da bodo morebitne naslednje sogovornike iz Slovenije haaški tožilci najverjetneje iskali med tistimi, ki živijo v Sloveniji, so pa sodelovali v spopadih na Hrvaškem in v BiH.
Med informatorji sodišča pa se, kljub temu, da je včeraj sporočil, da ne pričakuje haaškega vabila za sodelovanje, lahko znajde tudi premier Drnovšek. Božo Repe je prepričan, da je bil "kar zadeva jugoslovansko situacijo, Drnovšek še bližje, ker je bil v zveznih organih". "Če gre za razjasnjevanje neke širše situacije, v kateri so se stvari dogajale, potem gotovo, ampak to potem velja tudi za vse ostale člane predsedstva".
Čeprav je sodišče pri zbiranju dokazov zelo natančno v vseh republikah nekdanje Jugoslavije, bo neposredno krivdo Miloševiću najbrž težko dokazati. Saj, kot pravi Božo Repe, pisnih dokazov ni. “Dokazati mu bodo torej morali neko politično in moralno odgovornost,". Vsi sogovorniki se strinjajo, da dokazov, ki bi neposredno obremenili Miloševića, Kučan najbrž nima. Ribičič pa pravi, da se z Miloševićem v prihodnosti ne smemo preveč ukvarjati. "Če bi se zdaj preveč ukvarjali s tem, bi to lahko zbujalo dvom o neki maščevalnosti. To ali bo Milošević obtožen ali ne pa ne bo odvisno od prič, ki prihajajo iz Slovenije."