Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je sporočila, da je na spletni strani državnega zbora pogledala v predlog sprememb Zakona o prijavi prebivališča, ki predvideva, da naj bi posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembi stalnega naslova v tujini med drugim navedel tudi svojo narodnost, veroizpoved ter materni jezik. "Zbiranje teh posebej občutljivih osebnih podatkov pomeni hud poseg v zasebnost posameznikov, prinaša pa tudi nevarnost tveganja za diskriminacijo posameznikov – tujcev, manjšin, ranljivih skupin - v smeri policijske države," je sporočila in dodala, da je zato državni zbor pozvala, naj predlagane spremembe skrbno pretehta, pri čemer naj upošteva Ustavo in predlog zakona ustrezno sanira. O tem pa je seznanila tudi Varuha človekovih pravic in Zagovornika načela enakosti.
"Predlagane spremembe bi lahko imele resne in nepredvidene posledice za pravice posameznikov. Ni namreč jasno niti, ali gre za določeno obliko obvezne opredelitve narodnosti, veroizpovedi ter maternega jezika niti zakaj naj bi zakonodajalec po skrajšanem postopku skušal uvesti takšne spremembe. Gre za podatke, ki se ob prijavi prebivališča doslej niso zbirali, saj z njim nimajo prav nobene neposredne povezave," je pojasnila.
Posebej je izpostavila še, da Ustava RS v 41. členu opredeljuje pravico do svobode vesti in določa, da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je namreč svobodno.
V skladu z 38. členom Ustave je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Samo zbiranje pa mora biti opredeljeno z zakonom in mora biti vedno skladno z ustavnim načelom sorazmernosti, ki pomeni, da mora zakonodajalec pri opredeljevanju zbiranja osebnih podatkov v zakonih vedno paziti, da se z zakoni ne posega v zasebnost posameznikov v večji meri, kot je nujno potrebno, smiselno in učinkovito za doseganje zasledovanih zakonitih ciljev.
"Iz objavljenih gradiv k predlaganim spremembam pa ni mogoče razbrati, kaj je namen in katere cilje naj bi se s tem zasledovalo. Glede na skope obrazložitve in odsotnost opredelitve vzročne povezave med zbiranjem podatkov o narodnosti, veroizpovedi in maternem jeziku ter prijavo stalnega prebivališča ni možno razbrati, kako predlagatelj sploh utemeljuje potrebo po zbiranju teh podatkov ter ali je predlagatelj izvedel tehtanje med cilji, tveganji in posledicami takega zbiranja ter pravicami posameznikov," je sporočila in dodala, da iz gradiv ni razvidno, ali je predlagatelj ta tveganja prepoznal in ali se jih zaveda ter kako naj bi bila ta tveganja naslovljena. "Predlagana sprememba pomeni tako resen poseg v pravice posameznikov, da bi nujno morala biti ustrezno premišljena in utemeljena, predvsem pa zahteva širši družbeni konsenz, nikakor pa se ne zdi primerno sprejemanje tovrstnih posegov na hitro in brez jasnih utemeljitev."
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.