Pobudniki so skoraj 5300 podpisov za začetek referendumskega postopka v DZ vložili v ponedeljek. Koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, pa se v primeru, ko ta v celoti ali deloma pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom, določi tako, da začne teči 1. septembra, je zapisal Zoran Stevanović.
Za razpis referenduma bodo predlagatelji morali zbrati 40.000 podpisov, vložiti pa jih bodo morali najpozneje sedmi dan po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.
Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so pojasnili, da državljani tretjih držav ne bodo imeli pravice voliti na lokalnih volitvah, ki bodo 15. novembra letos, če bodo spremembe zakona stopile v veljavo pred 15. novembrom 2026.
To se lahko zgodi, če vlagatelji v roku ne bodo zbrali potrebnih podpisov, in bodo spremembe zakona razglašene in objavljene v uradnem listu pred volitvami. Prehodne določbe namreč določajo, da se spremembe prvič uporabijo na prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega zakona, končne določbe pa, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.
"Če bodo spremembe stopile v veljavo pred 15. novembrom 2026, potem polnoletni tujci, ki bodo imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne bodo imeli pravice voliti člana občinskega sveta v občini, v kateri bodo imeli prijavljeno stalno prebivališče," so sporočili z ministrstva.
Če bodo predlagatelji zbrali zahtevano število podpisov podpore zahtevi in bo ta ustrezno vložena, pa bo DZ razpisal zakonodajni referendum. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Pobuda za referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Prvopodpisana pod pobudo je Svetlana Slapšak, drugopodpisani pa Jure Gombač. Menijo, da zakon krati človekove pravice, z referendumom pa želijo obraniti slovensko demokracijo.
Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel 15. junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni.
Zakonu nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V izjavi za javnost minuli teden so poudarili, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij.
Da so spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, so opozorili tudi pri Varuhu človekovih pravic.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.