Glasovanje v ameriškem kongresu naj bi bila še zadnja resnejša ovira za članstvo Slovenije v severnoatlanstki zvezi. Ali je možno, da se še karkoli zaplete?
Glasovanje v ameriškem kongresu je resna ovira in ni nujno, da je zadnja, saj je pred nami še glasovanje v ostalih šestnajstih parlamentih, kjer še ni bila opravljena ratifikacija. Dokler pa to še ni zaključeno, kar bo predvidoma spomladi prihodnje leto, se lahko še vedno kaj zgodi. Je pa ratifikacija v ameriškem kongresu ena najpomembnejših, ker je le-ta najbolj podrobno obravnaval vseh sedem kandidatk.
Slovenija je umaknila svojo podporo ameriškemu napadu na Irak. Ali je možno, da bo to dejstvo otežilo ratifikacijo širitve Nata?
Očitno ne. Z nastopom ameriškega državnega sekretarja Colina Powella je administracija podprla vseh sedem kandidatk za članstvo in sodeč po vprašanjih, ki so bila zastavljena v kongresu, ni videti, da bi bilo nasprotovanje članstvu Slovenije. To bomo sicer videli v kratkem, saj naj bi bilo glasovanje 8. maja.
Američani so pred tednom dni napovedali, da nameravajo v novih članicah Nata postaviti vojaške baze. Lahko morda proces ratifikacije širitve Nata izkoristijo kot sredstvo pritiska na te države, da dovolijo postavitev vojaških baz?
Verjetno ne, ker bi to verjetno že sprožili, glede na to, da je le še teden dni do glasovanja o ratifikaciji. Američani tega doslej v bilateralnih pogovorih niso odpirali, mi pa tudi nismo seznanjeni s tem, da bi Američani nameravali odpirati baze v novih državah. V pogovorih, ki smo jih imeli z Natom, pa smo dobili zelo jasen odgovor na naše vprašanje okrog baz, in sicer, da Nato ne namerava in ne načrtuje odpiranja baz v novih državah.
Kako pa bo z nakupi orožja? Nekateri pravijo, da bomo morali nakupovati predvsem ameriško orožje.
Mislim, da bomo morali kupovati orožje, ki bo kompatibilno z Nato standardi. Ni nujno, da je ameriško, verjetno je lahko katerokoli orožje, samo, da je v skladu s standardi.
Del Evrope razmišlja o samostojni evropski obrambni politiki brez ZDA. Ali tudi naša politika razmišlja o tem?
Mi seveda podpiramo krepitev obrambne politike znotraj EU. Če hoče Unija postati nek globalni faktor v mednarodnih odnosih, potem mora razvijati tako skupno zunanjo kot tudi obrambno politiko. Podpiramo pogovore v okviru Evropske unije petindvajseterice, kar pomeni, da vseh 25 držav enakopravno sodeluje pri oblikovanju nove skupne evropske politike. Ne podpiramo pa separatnih dogovorov posameznih držav. Smo proti Evropi dveh hitrosti, ampak smo zato, da se pogovarjamo skupaj. Seveda pa ne moremo razmišljati o tem, da bo EU oblikovala neko skupno obrambo, ki bo nadomestila Nato. To je nemogoče, ker so omejitve, ki nevtralnim državam preprečujejo članstvu v Natu, tudi omejitve, ki bodo preprečile oblikovanje evropskega Nata.