Žbogar: Sporazum o nasledstvu je veljaven

Zunanji minister Samuel Žbogar je danes dejal, da odločba ustavnega sodišča o odmrznitvi postopkov varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na slovenskih sodiščih ne spreminja dejstva, da je treba v skladu s sporazumom o nasledstvu vprašanje deviznih vlog varčevalcev reševati pod okriljem baselske banke za mednarodne poravnave.

Kot je poudaril, je sporazum o nasledstvu podpisan in veljaven. "Po sporazumu o nasledstvu je potrebno, da se vsa ta vprašanja rešujejo v okviru baselske banke," in mi smo ga tam tudi pripravljeni reševati, je dejal minister. "Ta odločba ne spreminja tega dejstva," je še poudaril minister, ki je sicer pojasnil, da je z odločbo seznanjen le prek medijev.

Sporazum določa, da morajo države naslednice nekdanje Jugoslavije vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge rešiti na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, ki so po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla. Zamrla so tudi zaradi vztrajanja Hrvaške, da so pogajanja propadla in da vprašanje ne sodi v nasledstvo, ampak da gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

Sestanek še ni dogovorjen

Potem ko je hrvaška premierka Jadranka Kosor v petek izrazila upanje, da se bosta s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem kmalu pogovarjala o vseh odprtih vprašanjih, tudi o vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje LB, pa je minister Žbogar, ki se v Münchnu udeležuje varnostne konference, v pogovoru še povedal, da ni seznanjen, da bi bil dogovorjen kak sestanek premierjev.

Da ni seznanjen z decembrsko odločitvijo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 23. člen zakona o skladu za nasledstvo in s tem odredilo odmrznitev postopkov proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki pred slovenskimi sodišči, pa je po poročanju današnjega Dela dejal premier Pahor med petkovim vladnim obiskom Bele krajine.

"To prvič slišim, o tem ne vem ničesar. Sodbe ne poznam," je dejal premier. Po navedbah Dela je še dodal, da "takšnega dogovora med menoj in predsednico hrvaške vlade Kosorjevo, ki bi dal osnovo za takšno sodbo, ni", za nadaljnja vprašanja pa napotil na finančnega ministra Franca Križaniča.

Neurejeno vprašanje obremenjuje odnose

Zakon o skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo, s katerim se je leta 2006 iz sklada za sukcesijo preoblikoval v javni sklad za nasledstvo, je v 23. členu določal, da pred slovenskimi sodišči ostanejo prekinjeni oziroma odloženi vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali kateri koli njeni podružnici v naslednicah SFRJ in ki so bili prekinjeni oziroma odloženi na podlagi zakona o skladu za sukcesijo iz leta 1994.

Kot so pred štirimi leti navajali ob sprejemu zakona, je šlo za 110 tožb in tri izvršbe, ki so zoper LB in NLB potekali pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Šlo pa je večinoma za tožbe hrvaških varčevalcev. Delo v današnji izdaji sicer piše, da v evidenčnem oddelku vrhovnega sodišča nimajo podatka, za koliko postopkov gre.

Ustavno sodišče je nato na podlagi zahteve hrvaških varčevalcev Andra in Alana Perića 2. decembra lani 23. člen zakona razveljavilo, saj je presodilo, da je zaradi posega v pravico do sodnega varstva protiustaven.